Artopolis je spletna platforma, namenjena promociji in prodaji umetniških del slovenskih ustvarjalcev. V nasprotju s tradicionalnimi načini delovanja umetniške scene, ki jo zaznamujeta tudi ekskluzivnost galerijskih prostorov in pomanjkanje zasebnih galerij, deluje inkluzivno, namenjena je torej prav vsem ustvarjalcem, opozarja direktor zavoda Artopolis Matej Tomažin. »Tako jaz kot soustanoviteljica Iris Pokovec sva slikarja. Predvidevala sva, da bova po akademiji pridno delala in poskušala s svojim delom preživeti, a je postajalo vedno bolj jasno, da sta naš umetniški trg in sistem – ne pa tudi produkcija – izjemno nerazvita,« pojasnjuje. Ko sta ugotovila, da si izkušnjo delita z mnogimi drugimi umetniki, je bil čas za ukrepanje.
Poučna izbira cene
V mislih nista imela znanih portalov, kot sta Saatchi art ali Artfinder, ki sta v končni fazi še vedno namenjena predvsem zaslužku tistega, ki portal tudi vodi, brez posveta z umetnikom določa popuste na nakup… »Pozornost namenjamo producentom umetniških del, Artopolis že v osnovi ni namenjen našemu profitu,« dodaja, da so denar za vzpostavitev portala denimo pridobili tudi na razpisu Centra za kreativnost. »Na tem portalu so dobrodošli tudi študentje ali ustvarjalci, ki sploh niso del umetniškega sveta, nujno je, da lahko svoja dela nekje pokažejo, da pridobijo izkušnjo prodaje,« poudarja.
Portalu se avtorji – na njem so denimo že Lea Culetto, Meta Mežan in Tajda Novšak – pridružijo brezplačno, s pomočjo razmeroma enostavnih spletnih orodij; ko si ustvarijo profil in ga kuratorska ekipa (tudi zato, da ne bi prišlo do prodaje tujih umetnin ali del z denimo seksistično vsebino) preveri in potrdi, lahko avtor na portal naloži fotografije svojega dela in njegov opis. Funkcije portala so prilagojene raznolikim žanrom, od slikarstva in ilustracije do knjige umetnika, performansa in avdiovizualnih del. »Ceno avtor izbere sam, ta proces pa smo želeli zastaviti poučno. Umetnik določi, koliko bi želel zaslužiti, na to ceno pa mi dodamo še maržo, ki znaša 30 odstotkov končne cene. Želeli bi si, da umetniki zastavijo ceno, ki je pravična, in se ob tem zavedajo, da bo končna še višja in da je tudi to pomemben element prodaje,« pove.
Kaj pomeni biti umetnik
Dela so na portalu izpostavljena glede na količino všečkov, ki jih podelijo uporabniki, in poskušajo variabilno prikazovati glas ljudstva, spomni Tomažin, a je seveda načinov za listanje po njihovi spletni knjižnici več (po mediju, barvi, velikosti...). Portal omogoča nakup na konvencionalen način podobnih spletnih mest, če bi si želel kdo delo pred nakupom ogledati tudi v živo, je to v dogovoru z umetnikom prav tako mogoče. Ni pa portal namenjen izključno nakupom; nič manj niso dobrodošli ljubitelji umetnosti, ki želijo na tak način samo spremljati najnovejšo produkcijo nekaterih avtorjev, umetnikom pa s serijo blogov in podcastov ponuja tudi odgovore na mnoga praktična vprašanja, denimo o načinu fotografiranja del za na splet ali pakiranja za prevoz, informacije o aktualnih razpisih in nasvete o pridobivanju statusa samozaposlenega v kulturi.
»Pomembno se nama je zdelo avtorjem ponuditi celosten pristop do umetniških sistemov. V nasprotnem primeru je umetnik le en člen verige, kar deloma seveda drži, a če ni seznanjen s kontekstom delovanja okolja, je podrejen, odvisen člen. To lahko spremenimo le prek znanja, prek razumevanja, da biti umetnik ne pomeni samo užitka ob ustvarjanju, ampak je položaj precej bolj kompleksen,« še sklene vodja Artopolisa in namigne, da načrtujejo v prihodnjih mesecih mnoge izobraževalne dejavnosti, med drugim tudi take, povezane z avtorskimi pravicami.