Za oba profila velja, da gre za tip osebnosti, ki ima globoko vsajeno željo po uspehu – skupni so jim visoka motivacija, ambicioznost, visoki cilji, ciljna orientiranost, samozavest, odločenost. Zavedajo se, da sta za dosego ciljev potrebni stroga rutina in discipliniranost, zato veliko stvari v življenju, ne pa vseh, podredijo svojim ambicijam. Tako vrhunski šport, kamor poleg športnikov sodijo tudi trenerji, kot vrhunsko podjetniško in menedžersko okolje zahtevata tudi vse več spretnosti za soočanje s stresom. Gre za izrazito visokostorilnostni področji, kjer je vloga psihologov zlasti v podpori – konkurenca je namreč močna, načeloma so vsi igralci dobri. Psihologi jim pomagamo predvsem tako, da njihove močne lastnosti izboljšamo, ne da bi jim škodili, pa tudi v konkretnih, usmerjenih napotkih, kako obdržati motivacijo po padcu, kako se soočiti z zahtevami po stalnem uspehu, kako biti samozavesten itd.
Najbolj očitna ločnica je seveda področje dela – če govorimo pri športu o tako imenovanem fizičnem delu, je pri poslu odločilno mentalno delo (torej prave odločitve, trezna presoja, mirnost pri vodenju); druga očitna razlika je, da športniki vodijo sebe, poslovni voditelji pa morajo poleg sebe voditi še druge ljudi in procese ter so za to tudi odgovorni. To seveda od osebe zahteva dodaten set kompetenc.
Kako poteka psihološko svetovanje za vrhunske kadre?Prvi korak je spoznavanje osebe in predstavitev mojih principov delovanja, kot sta zaveza molčečnosti in transparentnost. Sledi raziskovanje izziva, težave, torej razloga, zakaj me je stranka sploh prosila za pomoč. Klasično vprašanje je, kaj je treba spremeniti, izboljšati, rešiti.
Pri tem je pomembno, da je ta opredelitev res jasna in da gre za stvari iz naročnikove realnosti – torej nekaj, kar ga dnevno pesti. Bodisi stres, padec motivacije, kontrola treme, komunikacija, napeti odnosi, učinkovitost sestankov, oblikovanje drugih vodilnih kadrov, odločanje in podobno. Iskanje rešitev je manj usmerjeno v izobraževanje (kot so recimo seminarji, delavnice). Sestanki, bodisi tedenski ali mesečni, so problemsko zastavljeni. Iščemo vzroke za globlje vzorce delovanja, rešitve za njihovo odpravo pa nato določimo skupaj. Po implementaciji v praksi vedno merimo učinke.
Kako v Sloveniji sprejemamo svetovanje? Je to tabu, ga skrivamo, je to znamenje šibkosti?Skrivanje v smislu miru in zaveze k molčečnosti je del tega svetovanja, označenost, da je to nekaj, kar pritiče šibkim, pa išče večplasten odgovor. Lahko odgovorim z »ne«. To pomeni, da je danes svetovanja s področja mehkih veščin veliko. Pogosto sodijo v skupino coachinga, torej vodenja z vprašanji. Psihološki svetovalci pa vnašamo novo razsežnost – pogledamo globlje in ponudimo tudi usmerjene nasvete. Vodilni kader si pomaga tudi s psihoterapevti. Drugi možen odgovor je »manj«. Zlasti kadar je visokokompetenten kader pod stalnim hudim pritiskom, stresom, ki meji že na izgorelost, je tovrstna pomoč pričakovana. Tretjič, odgovorim lahko tudi z »da«. Psihološko svetovanje s področja »performansa«, torej visoke učinkovitosti, je v zagonu. Pogosto je še skoraj neznanka na poslovnem parketu. Medtem ko je pri športniku običajno, da za vrhunske rezultate potrebuje kondicijskega trenerja, fizioterapevta, tudi športnega psihologa, ki mu pomaga postaviti trdne psihološke temelje, je za menedžerja takšna podpora manj pričakovana.
Kaj bi svetovali vsem, ki želijo doseči več?Zavedajte se, da so dosežki odvisni od psihe, od mehkih veščin in načina, kako se soočamo sami s seboj in s svetom okoli sebe. Šport niso samo mišice, hitrost in obvladovanje terena, podobno tudi pognati podjetje v višave ne pomeni le imeti najboljši izdelek in poznati trg do potankosti. Danes, ko so naše oči uprte v dosežke Rogliča in Pogačarja, je jasno, da poleg fizioloških sposobnosti razliko ustvarjajo tudi motivacija, kontrola emocij in odpornost proti stresu. Posvetovati se s strokovnjaki ni znamenje šibkosti, je zelo priporočljivo.
Kako naj se varujemo stresa?Stres nas najbolj obremenjuje takrat, ko ne vemo, kaj in kako naj delamo, ko delo zaradi nejasnosti ostane nenarejeno. Zato svetujem, da drug drugega ne »čuvamo«, temveč transparentno delimo odgovornost. Stres je tudi v tem, da vemo, da bi nekaj morali spremeniti, pa tega ne storimo in stopicamo na mestu. Strah pred spremembami pogosto korenini v iracionalnih zavorah in prepričanjih, kot so nemoč, jeza, odpor.
