Dvanajsta etapa dirke po Franciji, dolga 159,4 kilometra, je bila označena za ravninsko, a podrobnejši pregled trase je pokazal, da kolesarji ravnine skorajda niso videli. Čeprav je bil na njej le en kategoriziran vzpon tretje kategorije, pa je karavana vseeno morala opraviti z več kot 2000 višinskimi metri. Zato ni prav nobeno presenečenje, da je glavnina etapo prepustila ubežnikom. Med njimi se je znašel tudi Slovenec Luka Mezgec (BikeExchange), ki se mu je v družbi dvanajstih kolesarjev obetala odlična priložnost za odmeven rezultat. »Dobil sem proste roke. Vedel sem, da če se bo izoblikovala skupina desetih ali več kolesarjev, bo beg uspel. Naredil sem krajši sprint in se znašel v ubežni skupini,« je prvi pomemben trenutek na začetku etape opisal izkušeni 33-letnik, ki nastopa šele na svojem drugem Touru v karieri.
Kranjčan je dobro predvidel tudi preostanek etape. »Ko sem videl, kdo je med ubežniki, je bilo jasno, da ne bomo skupaj prišli do cilja,« je dejal po etapi. Kljub dobremu predvidevanju je Luka Mezgec zamudil ključni napad četverice, ki se je preostalim ubežnikom odpeljala dobrih 30 kilometrov do cilja. »Bil sem zraven ob prvem napadu, ki ni uspel. Ob drugem sem malce zamudil in priložnost je splavala po vodi,« je bil kar malce razočaran, saj je potem ponovno dobil sprint preostanka skupine, ki se je udarila za peto mesto. Peto mesto je sicer odličen rezultat in Mezgečev tretji najboljši na dirki po Franciji. Na lanskem Touru je dvakrat zasedel drugo mesto, ko mu je veliko slavje obakrat preprečil Danec Søren Kragh Andersen. Že takrat je Luka dejal, da drugo mesto v kolesarstvu pomeni, da si prvi poraženec. Zato je povsem razumljiv tudi njegov odziv. »Nisem zadovoljen,« je odkrito priznal.
Veter ni povzročil težav
Izmed četverice kolesarjev, ki so jo sestavljali Stefan Küng, Nils Politt, Imanol Erviti in Harry Sweeny, je imel največ moči in znanja Nemec Nils Politt, ki je prišel do svoje prve zmage na dirki po Franciji. »Bilo je veliko sprinterjev in vedel sem, da moram preizkušnjo narediti čim bolj zahtevno. Moral sem napasti kar zgodaj. Ob prvem poskusu smo bili samo še štirje. Ves čas so me spodbujali iz avtomobila, da napadem še enkrat, in uspelo mi je pridobiti dovolj prednosti,« je dejal Nils Politt, ki je v drugo napadel 10 kilometrov do cilja in se odpeljal zasledovalcem. »Kolesarjenje je resda moja strast, a sem zaradi tega tudi precej časa stran od družine. Da sem dobil etapo na največji dirki, nekoliko odtehta vse skupaj,« je v cilju razlagal 27-letni Nemec, ki se mora za zmago zahvaliti tudi Petru Saganu, ki je pred etapo odstopil zaradi poškodbe. V nasprotnem primeru Politt v ekipi Bora-Hansgrohe najverjetneje ne bi dobil prostih rok za odhod v beg.
Pogačar si je dobro opomogel
Dogajanje v ubežni skupini je bilo zanimivo, zato pa so veliko bolj ležerno z etapo opravili v glavnini. Le začetek je bil malce bolj napet, ko je pihal močan veter. Glavnina se je tudi razbila na manjše skupine, a ko je veter popustil, so tempo zmanjšali tudi kolesarji, ki so nato skupaj prišli do cilja. Za zmagovalcem so zaostali skoraj šestnajst minut. Tadej Pogačar je tako po koncu dneva lahko narisal novo kljukico na seznam etap brez težav. »Kar dobro sem si opomogel po napornem dnevu. Zadovoljen sem bil z nogami tudi v trenutkih, ko smo morali iti na vso moč. Dobro sem se počutil in komaj že čakam naslednje dni,« je dejal nosilec rumene majice, ki je izpostavil tudi zahteven začetek. »Prvih nekaj kilometrov je bilo norih zaradi bočnega vetra, ampak bili smo na čelu in se dobro počutili. Potem je bil dan kar sproščen,« je zaključil Pogačar, ki bo letos nastopil tudi na španski Vuelti, kakor so sporočili iz njegovega moštva.
