Občini Brezovica se obeta gradnja še zadnjega večjega sklopa kanalizacije. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč odobrila evropska sredstva za slabih 11 milijonov evrov vreden projekt. Iz kohezijskega sklada bodo na Brezovici dobili 3,7 milijona evrov, okoli 700.000 evrov bo primaknila še država, preostali del investicije bodo po besedah župana Metoda Ropreta pokrili z lastnimi sredstvi. Občina bo s tem projektom uredila infrastrukturo za odvajanje odpadnih vod za 2171 populacijskih enot oziroma prebivalcev na Brezovici in v Žabnici.
S tem se bo praktično končala dolgoletna gradnja kanalizacijskega omrežja, kajti po koncu tega projekta bodo zadostili kriterijem iz evropske direktive o pokritosti s kanalizacijo. »Ko smo pred desetimi leti začeli graditi kanalizacijsko omrežje, v občini kanalizacije sploh nismo imeli. V tem obdobju bomo vložili med 65 in 70 milijoni v komunalno infrastrukturo in opremo. Večina teh sredstev je evropskih in državnih. S tem projektom dosegamo 98-odstotno pokritosti aglomeracij z nad 2000 populacijskimi enotami oziroma prebivalci, kar je merilo, ki ga nalaga uredba Evropske unije,« je dejal župan Brezovice Metod Ropret in dodal, da jim zdaj ostanejo le še manjša območja, ki jih bodo postopoma gradili s pomočjo drugih virov financiranja. Pravi, da bo nekaj teh virov občinskih in da upa tudi na zunanje. V vsakem primeru bo šlo za precej manjše projekte od tistih, ki so jih izvajali v minulih letih. Zgraditi jo morajo še v manjših naseljih, kot so polovica Rakitne, Gornja in Dolenja Brezovica, Goričica, Podplešivica in del Plešivice.
Kmalu bo na vrsti dvorana
Kdaj bodo začeli graditi zadnji večji sklop, je odvisno od razpisnih postopkov. Če ne bo zapletov, bi lahko začeli konec letošnjega leta, v nasprotnem primeru pa v začetku prihodnjega. Dela naj bi končali sredi leta 2023. »Ocenjujem, da je glede na to, da ležimo v pretežnem delu na vodovarstvenem in zavarovanem območju, kanalizacija upravičeno ena od prioritet občine. Ko končamo s tem, bomo šli lahko na prijetnejše projekte,« je dejal Ropret.
V mislih je imel predvsem gradnjo športne dvorane in ureditve športnega parka. Zdaj so v postopku preverjanja prostora. »Približno vemo, kakšna naj bi bila dvorana. Glede zunanje površine moramo videti, kaj si lahko privoščimo in ali na površino, ki jo kupujemo, lahko spravimo vse, kar si želimo. To bo večnamenski športni park,« je dejal in dodal, da naj bi prihodnje leto začeli pridobivanje gradbenega dovoljenja. Pred tem bodo morali do konca oblikovati ideje, zato bodo sestavili posebno ekspertno skupino, s pomočjo katere se bodo dogovorili, kaj si želijo, kaj potrebujejo in kaj zmorejo zgraditi. aro