Mislim svoje mesto: Za domovino z nacionalizmom v smeti
Ker sem obseden s patologijo svojega naroda, je spomladi v časopisu, ki ga berete, pritegnil mojo pozornost članek o tem, da je v našem mestu v kioskih na javnih površinah dovoljeno prodajati le tradicionalne slovenske jedi. Novinarki so jih tudi našteli. To so žabji kraki, goveja juha z rezanci, pražen krompir, skutne palačinke, kranjska klobasa, štruklji in ljubljanski burek s skuto, kajmakom in zeleno solato. Na pristojni mestni službi so mi razložili, da s tem želijo zmanjšati ponudbo nezdrave hitre hrane. Kar se mi zdi nadvse plemenito. Ne razumem pa, zakaj se proti nezdravi hrani ne borijo z zahtevo po ponudbi zdrave. Pa ne, da tudi v vodstvu mojega mesta mislijo, da nas lahko ozdravi le tradicionalno slovenstvo?
Glede na to, da se ponašamo s statusom zelene prestolnice, bi bilo logično, če bi kioskom na mestnih površinah predpisali ekološko pridelano hrano z obvezno ponudbo...