Četudi se era rudarstva v Šaleški dolini počasi izteka, bo tradicija skoka čez kožo po zaslugi Muzeja Velenje, ki je na ministrstvo za kulturo naslovil pobudo, da omenjeno šego uvrsti v register nesnovne kulturne dediščine, kar se je letos tudi zgodilo, ostala večna. Premogovnik Velenje, ki letos praznuje 146 let, je od začetka do danes iz globin Šaleške doline izkopal že slabih 258 milijonov ton premoga, v rudarski stan pa so skupaj z letošnjimi 42 sprejeli 3867 novincev. To so večinoma dijaki rudarske, strojne in elektrosmeri, zadnja leta pa tudi inženirji rudarstva in geotehnologije, ki so s svojim bogatim znanjem neprecenljiv del kolektiva velenjskega premogovnika.
Čakajo jih novi izzivi
Kot je v svojem nagovoru ob letošnjem jubilejnem 60. skoku čez kožo poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, je letošnje leto bolj kot vse drugo zaznamovalo iskanje letnice, ko bo Premogovnik Velenje prenehal izkopavanje premoga. »Nadejam se, da bomo znali prisluhniti vsem deležnikom, predvsem pa stroki, in si postavili cilje, ki bodo zmagovalni za vse vpletene. Danes še nimamo jasnega odgovora, kdaj se bo to zgodilo. Dejstvo pa je, da bo država potrebovala energijo, in verjamem, da jo bomo del pridobivali tudi s pomočjo premoga,« je dejal Rošer. In spomnil, da že do zdaj niso stali križemrok, saj so ves čas skrbeli tudi za sanacijo degradiranih površin. In to z lastnimi, ne državnimi sredstvi.
Ves čas tudi podpirajo prehod v brezogljično družbo, a ta mora biti pravičen. »V dolini imamo veliko tehnološkega znanja in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive. Že več kot desetletje se uspešno prijavljamo tudi na različne domače in evropske razpise za pridobitev nepovratnih sredstev z namenom uporabe v raziskovalne namene na področju rudarstva, tehnologij, varnosti zaposlenih in izobraževanja, v kar želimo vključiti čim večje število zaposlenih,« je poudaril Rošer.
Skok čez posebej urezan kos telečje kože
Šega skoka čez kožo je sestavni del rudarskega praznika, ki so ga po slovenskih rudarskih krajih prvič praznovali leta 1952. Tretji julij so rudarji izbrali za svoj praznik v spomin na 72-urno gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934. Na ta praznični dan se tudi mesto Velenje odene v tradicionalne rudarske barve, saj z drogov visijo rudarske stanovske zastave v zeleno-črni barvi. Skok čez kožo pa je obred, s katerim novinci vstopijo v rudarsko druščino. V ta namen preskočijo posebej urezan kos telečje kože z jermenom in pasovi, ki je bila nekoč tipična rudarska oprava, s katero so se po drčah spuščali v jamske prostore, pri čemer jih je koža varovala pred vlago. Novinci zdaj stopijo na sod, pred katerim dva starejša člana držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, izpijejo vrček piva ter skočijo čez kožo k svojemu botru. Ko vsi opravijo skok, sledi skupna zdravica z vodjo ceremoniala, ki se konča z znamenitim: »Naj živi nam večno, naš rudarski srečno!«
