Nekdanji predsednik evropskega sveta Poljak Donald Tusk je napovedal odstop s položaja predsedujočega Evropski ljudski stranki (EPP), potem ko se je odločil za vrnitev v domačo politiko in v soboto ponovno prevzel vodenje liberalne stranke Državljanska platforma, ki jo je leta 2001 soustanovil. Danes je dejal, da se bo iskanje njegovega naslednika na čelu EPP, ki jo je vodil od predlani, ko mu je prenehal mandat na čelu evropskega sveta, začelo jeseni.
»Seveda bi lahko vodil tako stranko kot EPP, toda kot sem dejal, je moja namera, da sem v poljske zadeve poglobim stoodstotno, ne 90- ali 80-odstotno. Zato sem že obvestil moje partnerje, premierje in predsednike iz vrst Evropske ljudske stranke, da sem se odločil vrniti v poljsko politiko,« je dejal Tusk, ki je star 64 let.
Vzpon in padec Državljanske platforme
Desnosredinsko stranko Državljanska platforma (PO) je Tusk soustanovil pred dvajsetimi leti ob razkolu v obstoječih poljskih strankah. Leta 2005 je bil Tusk predsedniški kandidat in je izgubil proti Lechu Kaczynskemu iz stranke Zakon in pravičnost (PiS). Njuna tekma je tako zelo poslabšala odnose med strankama, ki sta sicer obe desno od sredine, da je onemogočila koalicijo med njima in sta postali ostri politični konkurentki, kar sta še danes. Tusk je potem sam ostal na čelu PO, ki je na volitvah leta 2007 zmagala in postala najmočnejša parlamentarna stranka ter oblikovala vlado skupaj z Ljudsko stranko. Postal je premier in na položaju ostal sedem let, potem ko je stranka dobila relativno večino še na volitvah leta 2011.
Leta 2014 so Tuska v EU soglasno izbrali za novega voditelja evropskega sveta, nasledil je Hermana von Rompuyja, ki je po sprejemu lizbonske pogodbe prvi zasedel ta položaj za večletni mandat. Državljanska platforma pa je po njegovem odhodu v Bruselj začela padati, leta 2015 in 2019 je izgubila na parlamentarnih volitvah proti stranki PiS, ki je postala in ostala dominantna politična sila v državi.
Navdušenja med Poljaki ni čutiti
Tusk zdaj meri na to, da bi stranko kot desnosredinski, a proevropski politik spet popeljal do volilne zmage leta 2023 in porazil »zlo, ki danes vlada Poljski«, kot se je izrazil ob (za zdaj začasnem) ponovnem prevzemu vodenja PO. »Vem, da si mnogi Poljaki želijo, da bi bilo teh črnih sanj konec,« je rekel. Vsekakor ga čaka veliko dela. Med službovanjem v Bruslju Tusk doma ni bil vedno posebno priljubljen. Ankete kažejo, da si ga večina Poljakov ne želi spet za premierja. Državljanska platforma je po meritvah javnega mnenja trenutno na tretjem mestu za PiS in za lani ustanovljeno opozicijsko sredinsko stranko Poljska 2050, ki se je rodila iz neuspešne predsedniške kampanje televizijskega voditelja, pisca, novinarja in komentatorja Szymona Holownia.
Kongres je imela konec minulega tedna tudi stranka PiS in na čelo spet postavila 72-letnega Jaroslawa Kaczynskega, dejansko najvplivnejšega politika v državi, četudi v vladi dolgo ni imel nobene izpostavljene funkcije, kljub temu da jo vodi njegova stranka (od oktobra lani pa je namestnik premierja Mateusza Morawieckega). Za še en mandat Kaczynskega na čelu stranke ni glasovalo le 23 od 1268 delegatov, protikandidata pa ni imel. Stranko, ki jo je soustanovil z bratom Lechom, vodi že od leta 2003 (Lech je leta 2010, ko je bil poljski predsednik, umrl v letalski nesreči v Rusiji). V zadnjem času poljski mediji pišejo o trenjih v stranki in vladajoči koaliciji, ki je konec junija izgubila večino v spodnjem domu parlamenta, ko so trije poslanci PiS zapustili stranko, nima pa je niti v senatu. ba, agencije
