Že od začetka pandemije in ekonomske krize fiskalna pravila temeljijo na nekaj predpostavkah. Prva je, da se fiskalna politika uresničuje izključno na ravni posamezne države in da se vse javnofinančne transakcije zabeležijo v nacionalnih računih. Druga predpostavka je, da te transakcije neposredno vplivajo na proračunski saldo in javni dolg države. Zato fiskalna pravila predpostavljajo, da se fiskalni položaj države oceni na podlagi gibanja strukturnega primarnega proračunskega salda v odnosu do potencialnega BDP. Takšen proračunski saldo je definiran kot saldo, očiščen cikličnih in enkratnih vplivov na javne finance, in brez izdatkov za plačila obresti na javni dolg. Če se saldo poslabša v odstotkih ocenjenega potencialnega BDP, to pomeni ekspanzivno fiskalno politiko in obratno, če se saldo izboljša. V skladu z zapovedanimi fiskalnimi pravili morajo države članice evrskega območja zagotavljati srednjeročno stabilen pozitiven saldo.
Sprejetje evropskega razvojnega programa (RRF) in uveljavitev izrednih fiskalnih ukrepov na ravni držav članic EU pa sta povzročila večplastne probleme glede ustrez...
