V Štanjel, ki si je s svojimi ozkimi ulicami in zgodbami, ki jih pripovedujejo kamnite hiše in s kamnom tlakovane ulice, upravičeno prislužil naziv kraškega bisera, se počasi, a vztrajno vrača življenje. Z griča, ki je bil poseljen že v prazgodovini in pod katerim se cvetoče šobi Ferrarijev vrt, mojstrovina arhitekta Maksa Fabianija iz prejšnjega stoletja, se odpirajo čudoviti razgledi daleč po Krasu.
Baročno-renesančno vzdušje ob penini
Obiskovalca, ki skozi baročni portal z grbom grofov Cobenzlov stopi na grajsko dvorišče, navdušita stopnišče in grajski vodnjak. Dvorišče zdaj gosti Bistro Grad Štanjel, ki ob romantični kulisi srednjeveških zidov ponuja razvajanje ob modernizirani kraški kuhinji, ki tudi naključnega obiskovalca Štanjela popelje v harmonijo okusov ter polnost barv in arome. Stare mizice in stoli, ki so deloma pobarvani z nežno modro barvo, ne zmotijo baročno-renesančne podobe, ki jo je grad dobil sredi 17. stoletja, njegovi deli pa so že lepo obnovljeni. Prav tako pogleda ne kazijo visoke mize, ki jih zasedejo gostje, ki se odločijo zgolj za kozarec buteljčnega vina ob lokalnem narezku z suhimi mesninami, sirom, tudi vloženo zelenjavo, ki jo je od časa epidemije možno kupiti tudi v njihovi spletni trgovini. Seveda z vsemi že omenjenimi lokalnimi izdelki.
Povezali zgodbo kraških vinarjev
Bistro, lokal oziroma gostilnico – človek se enostavno težko odloči, kako bi poimenoval restavracijo, vodi Simo Komel skupaj z družino. »Naša kulinarična filozofija je preprosta: krajevna sezonska hrana. Doma imamo vrt, uspešnega sogovornika pa smo našli tudi v okoliških kmetih, ki nam dobavljajo sveže in domače dobrote,« je ob kozarcu hišne penine razložil Komel in dodal: »Z lanskim letom smo prevzeli tudi grajsko vinoteko, z njo pa zgolj kot upravitelji in z znanjem, ki ga imamo, pomagamo širiti zgodbo tukajšnjih vinarjev.« Komel, ki mu posel dobro leži, nenazadnje je vodil kar nekaj lokalov in vinarijo, odlično sodeluje tudi z občino, ki je prepoznala problem Krasa v njegovi majhnosti in razpršenosti vinogradov. »Vinsko zgodbo Krasa pišejo vinarji z nekaj več kot 10.000 majhnimi in razpršenimi vinogradi. Svetovno znan vinar s Krasa ima enega najbolj oddaljenih vinogradov – kar 27 km stran od kleti, pridela pa 6000 buteljk. Večini vinarjev je pridelava vina popoldanska dejavnost in zato gostu, ki bi morda želel pokusiti njegovo vino, ne morejo biti stalno na razpolago. In tukaj je občina videla priložnost vinoteke kot podpore okoliškim vinarjem.« Turist, ki obišče Kras in se sprehodi do Štanjela, lahko preizkusi kraška vina in ko se odloči, da bo nekaj kupil, gre do vinarja domov. »Po eno buteljko, lahko naredimo paket, v primeru večje količine pa gosta usmerimo do kleti vinarja in ga po potrebi tudi najavimo.« Vinoteka je namenjena tudi samim vinarjem, saj družina Komel, v sodelovanju z društvom vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije gosti pokušnje vin.
Enostavne jedi iz krajevnih sestavin
Ni skrivnost, da se je Simo Komel dolgo upiral želji, da bi tudi sam ustvarjal v kuhinji. Nato pa se je odločil, da se bo strastno posvetil le temu. Do lani je bil »le« lastnik restavracije Kobjeglava, ki je letos postala muzej, posvečen pršutu, in Bistroja Grad Štanjel, zdaj pa je vedno bolj prisoten tudi v kuhinji. »Restavracija je preprosta, brez nepotrebnih okrasov, saj zagovarjamo, da je manj več,« pove in na mizo prinese pozdrav iz kuhinje. Na jedilniku je stalno prisotna tudi hladna predjed, pri kosilu pa zagovarjajo štiri- oziroma pethodni jedilnik. »Gre za enostavne jedi in samostojne krožnike denimo z njoki. V večernih urah, s predhodno najavo, pa postrežemo tudi osemhodni meni. Zvečer ima grajsko dvorišče poseben šarm in zavedamo se, da ob toplih poletnih večerih gostje tukaj zadržujejo dalj.« In kaj je tisto, s čimer bistro prepriča brbončice? »Domače sestavine, pristne vonjave in kraški okusi.«
Štanjel je že pripravljen na poletje in v upanju na ugodne razmere so že pripravili pester kulturni program, ki bo potekal tako na grajskem dvorišču kot drugod v kraju. Za manjšo aktivnost oziroma za enkratno doživetje samega Štanjela pa vam svetujemo tudi sprehod po krožni pešpoti okoli naselja, ki je lepo urejena in vodi okoli štanjelskega hriba. Poleg čudovitih razgledov na dolino Branice in bližnje hribe boste na poti ujeli utrip srednjeveškega mesta, tudi poznogotsko cerkev sv. Danijela, ki ima značilen limonast zvonik iz leta 1609.