Če avtomobilov ravno ne menjamo kot spodnjih hlač, se vsi lastniki štirikolesnikov prej ali slej srečamo s tem, da smo primorani zaradi obrabljenosti zamenjati katerega izmed njegovih sestavnih delov. Pri teh, rezervnih, pa imamo dandanes kar precej možnosti. Razčleniti nam jih je pomagal Tim Vuga iz podjetja Bartog – ta je lastnik neodvisne servisne mreže BHS, ki se lahko pohvali s številnimi servisnimi delavnicami po vsej Sloveniji. O primernih rezervnih delih moramo vedeti naslednje: poznamo originalne dele, ki so identični tistim v novem vozilu in se jih lahko naroči pri uvoznikih oziroma pooblaščenih servisih znamk vozil, pa tudi drugod. Originalnim enakovredni deli so medtem največkrat deli, ki jih proizvajajo isti dobavitelji, kot proizvajajo originalne dele, le da je artikel zapakiran v škatli dobavitelja in v večini primerov ne vsebuje originalne kataloške številke. Nadomestni deli pa so narejeni za poprodajni trg, so visoke in primerljive kakovosti originalu, vendar jih izdelujejo drugi proizvajalci delov na trgu. »Pri vseh omenjenih delih je zelo težko govoriti o kakšni točno določeni cenovni razliki, saj je pri vsakem artiklu drugačna. Lahko govorimo od le nekaj centov razlike pa do več sto evrov,« je pojasnil Vuga.
Čeprav vsi našteti predstavljajo glavnino rezervnih delov, pa se tu zgodba še ne konča. Kot pravi Vuga, poznamo namreč tudi obnovljene dele. »Te se lahko naroči tudi pri dobaviteljih, in sicer so to določeni sklopi artiklov, ki jih je mogoče mehansko obnoviti in so ponovno pripravljeni na uporabo, kot so na primer zavorne klešče, alternatorji, volanske letve, injektorji…« je našteval sogovornik. Omeniti pa velja še dve vrsti rezervnih delov, ki si jih uporabniki navadno zagotovijo sami, mimo servisov, večinoma na spletu. Prvi so tako imenovani popravljeni oziroma artikli, vzeti iz drugega, podobnega avtomobila, ki je bil denimo karamboliran, a ima še uporabne posamezne dele. »Predvsem to največkrat počnejo potrošniki, ki imajo vozilo z nižjo vrednostjo, artikel pa dosega visok odstotek celotne vrednosti vozila,« je dodal Vuga. Jasno pa so še vedno prisotni tudi ponarejeni rezervni deli, ki pa se jih serviserji izogibajo, kot pravi Vuga, večinoma kar vsi, saj za njih ni ustreznih potrdil za prodajo, ker so sporni z vidika varnosti ali uporabe materialov. »Ponaredke največkrat končni uporabnik vozila naroči prek spleta iz druge države in vgradi sam,« je prepričan Vuga.
Poslušati nasvet mehanika
Kolikšno pa je med slovenskimi lastniki avtomobilov zavedanje, da so za varno udejstvovanje v prometu pomembni kakovostni rezervni deli in ne kateri koli? Naši sogovorniki so prepričani, da se stanje izboljšuje, ni pa še idealno. »Zavedanje pomembnosti garancije kakovosti vgrajenega nadomestnega dela je zelo različno in odvisno od prioritet vsakega posameznika. Dejstvo je, da ta pada z višanjem starosti vozila. Med nekaterimi kupci še vedno ostaja mišljenje, da so originalni nadomestni deli in vzdrževanje vozila v pooblaščeni servisni mreži dražji kot pri kakšnemu sosedu, pa vendar se situacija spreminja,« so nam denimo povedali v Renaultovi poprodaji, medtem ko je Jože Gregor Terglav, direktor Group Service pri Porscheju Slovenija, dodal, da je zavedanje pomembnosti vgrajenega nadomestnega dela sicer stvar uporabnika vozila, a je zelo odvisno tudi od posameznega servisnega svetovalca, kako mu je uspelo stranki ustrezno argumentirati pomen vzdrževanja. »Opažamo, da cena ni več prvo merilo, čedalje pomembnejša sta odnos in zagotavljanje celovite storitve,« je še povedal.
Da je vsaj delna odgovornost za pravilno izbiro na strani mehanikov, se strinja tudi Tim Vuga, ki pravi, da ti dobro vedo, kateri deli so primerne kakovosti za vgradnjo in kateri ne, in imajo obvezo stranki priporočati najboljšo izbiro med kakovostjo, ceno in ponudbo artikla na trgu, saj morajo ne nazadnje tudi z garancijo zagotoviti, da je vgrajeni artikel kakovosten in je bil tudi ustrezno vgrajen. »Od potrošnika pa je seveda odvisno, ali bo upošteval mehanika in mu zaupal. V dobi tehnologije in interneta je mogoče opaziti vse večje težnje končnega uporabnika vozila po samostojnem kupovanju artiklov na spletu, saj je tako nadomestni del nekoliko cenejši. Pri tem pa se večkrat zgodi, da kupi napačen izdelek, ki ga mehanik ne more vgraditi v vozilo, tako da je tak servis za stranko na koncu dražji, saj mora naročiti in čakati na nov artikel ali pa ga kupiti prek servisne delavnice. Glede na trg vozil, nove tehnologije in hiter razvoj so servisne storitve in znanje mehanikov vse bolj pomembni,« je dodal Vuga.
Previdno tudi zaradi garancije
Ko se odločamo za takšne in drugačne rezervne dele, je seveda treba imeti v mislih tudi garancijo avtomobila, če jo ta še ima. »Garancija velja, dokler so v vozilo vgrajeni originalni ali originalu enakovredni deli in so vgrajeni skladno z navodili proizvajalca. Garancija proizvajalca ne krije morebitne škode, nastale zaradi uporabe neustreznih delov, neustreznega vzdrževanja vozila ali neupoštevanja navodil oziroma priporočil proizvajalca,« so na to temo skoraj do črke enako povedali pri Renaultu in Volkswagnu, medtem ko je glede garancije samih rezervnih delov Tim Vuga dodal, da imajo vsi artikli vsaj 12-mesečno garancijo, z računom na opravljeno storitev pa servis zagotavlja tudi garancijo na ustrezno vgradnjo delov in celotno servisno storitev.
In če kljub vsemu zapisanemu iz takšnih ali drugačnih razlogov razmišljate o nakupu cenejših rezervnih delov sumljive kakovosti – ali obstaja kakšen del, pri katerem se bo razlika pokazala še posebno hitro, je še posebno nevaren? »Teh je veliko, zato bi prej vse skupaj ločili na okvare, ki so vidne takoj, in na okvare, ki se pokažejo po daljši uporabi. Na primer: neustrezna prepustnost filtra lahko povzroči poškodbe delov motorja, ki se pokažejo šele čez več tisoč ali tudi več deset tisoč kilometrov,« so poudarili pri Renaultu.