Kartograf Alex Tait pojasnjuje, da je na svetu pravzaprav zgolj en svetovni ocena, ki zajema vsa morja. Ko govorimo o posameznih oceanih, v resnici govorimo o oceanskih regijah. Seznam teh je doslej obsegal Atlantik, Tihi ocean, Indijski ocean in Arktični oziroma Severni ocean. Med geografi in kartografi je že dolgo govora tudi o Antarktičnem oziroma Južnem oceanu, a ta doslej ni bil mednarodno uradno potrjen. Odločitvev, da Južni ocean pričnejo označevati na svojih zemljevidih kot ločen ocean in ne zgolj kot predel Atlantika, Tihega in Indijskega oceana, so pri National Geogarphicu sklenili tudi z obzirom na ekološka vprašanja oziroma z željo po dvigovanju zavesti o potrebah po zaščiti Južnega oceana. Kot pojasnjujejo, je lažje dvigovati zavest o Južnem oceanu kot o nekem brezimnem območju morskih voda.
Južni ocean se od preostalih oceanov odstopa po tem, da ga ne določajo celine, ki ga obdajajo, temveč da sam v celoti obdaja eno celino – Antarktiko. Določa ga predvsem zelo značilen antarktični cirkumpolarni tok, ki naj bi nastal pred 34 milijoni let, ko se je Antarktika ločila od Južne Amerike. Tok teče od zahoda proti vzhodu, v širino pa se razteza od Antarktike do 60. južnega vzporednika. To so hkrati meje Južnega oceana.