Izgubljeno v Kidričevem

Tukaj bi moralo biti Strnišče, zdaj pa kar nenadoma Dragonja vas. Kakšna Dragonja vas?! Nihče ni nič rekel o Dragonji vasi. »Oprostite, gospa!« Gospa na kolesu je huda ali pa zgolj tako gleda. Ni več navajena, da jo ljudje ogovarjajo iz avtomobilov, sploh pa je vroče za znoret, sence pa nobene. »Strnišče iščem,« se nagnem prek spuščene šipe. »A, to ste pa narobe,« reče gospa na kolesu, ki ni več huda, samo še dobrohotno nasmejana. Takšen učinek ima tuja nesreča na ljudi: dobrohotno jih nasmeje. »Pri Župečji vasi bi morali zaviti na desno,« reče. »Kaj nimate navigacije?« Navigacije, navigacije. Kakšen zločin: nimam navigacije. »Tukaj se boste zdaj obrnili in šli nazaj po isti poti, po kateri ste prišli. Mihovce, Pleterje, potem pa pri gostilni levo. Levo in ravno, ne morete zgrešiti.«