Rimskokatoliška cerkev bi enega ustanovnih očetov sodobne in povezane Evrope Roberta Schumana lahko razglasila za svetnika. Pot do tja je sicer dolga, se je pa odprla s sobotno odločitvijo papeža Frančiška, ki je potrdil dekret, s katerim priznava »junaške kreposti« nekdanjega francoskega premierja in zunanjega ministra, ki je umrl leta 1963.
Schuman je v svoji znameniti deklaraciji 9. maja 1950 (kar je zdaj dan Evrope) predlagal oblikovanje nadnacionalne gospodarske skupnosti za premog in jeklo, ki se je razvila v Evropsko gospodarsko skupnost in leta 1993 v Evropsko unijo. Njegove zamisli so bile temelj za rojstvo evropskih institucij, vlogo pa je imel tudi pri nastajanju zveze Nato. Velja za enega najvidnejših očetov Evrope, bil je tudi globoko veren katolik, že več papežev pa je javno hvalilo njegovo delo, ki je pripomoglo h končanju cikla vojn na stari celini.
Do svetništva dva čudeža
Postopek do razglasitve svetništva oziroma kanonizacije lahko traja mnogo let. Potem ko so mu zdaj priznali junaške kreposti, bi mu morali pripisati en dokazani čudež, da bi ga razglasili za blaženega, in še enega, da bi postal svetnik. Takšen čudež je pogosto medicinsko nepojasnjena ozdravitev vernika, ki se je nekomu priporočil v molitvi.
Za Schumanovo razglasitev za svetnika si že dolgo časa prizadeva leta 1988 ustanovljeni francoski inštitut Saint Benoit. Že leta 1990 je lokalni škof v Metzu odobril začetek postopka zbiranja gradiva za utemeljitev svetosti Schumana, imenoval je tudi postulatorja, ki je vodil raziskavo z zaslišanjem vrste prič in pisnimi utemeljitvami. Na ravni škofije se je postopek končal leta 2004, navaja spletna stran robert-schuman.com. Gradivo je potem prejela kongregacija za zadeve svetnikov, ki deluje v okviru rimske kurije in nadzira celoten postopek razglašanja svetnikov.
Uspeh revolucionarne ideje
Robert Schuman se je rodil leta 1886 v Luksemburgu, od koder je bila njegova mati, oče pa je bil Francoz in kasneje državljan Nemčije, ko si je ta priključila del pokrajine Lorena. Med prvo svetovno vojno zaradi zdravstvenih razlogov ni služil v vojski, po koncu vojne je postal politično aktiven. Ob začetku druge svetovne vojne je imel nekaj časa položaj v Petainovi vladi, ki pa ji je nato obrnil hrbet. Ujel ga je gestapo, a mu je uspelo pobegniti, po vojni pa je imel zaradi začetne podpore Petainu nekaj težav, dokler ni takratni vodja prehodne vlade Charles de Gaulle ugodil njegovi prošnji in posredoval zanj. Potem je bil finančni minister, premier in nato zunanji minister.
V svojem govoru 9. maja 1950 na sedežu francoskega zunanjega ministrstva je prebral deklaracijo, katere idejni sooče je bil vodja agencije za načrtovanje modernizacije in infrastrukture Jean Monnet. Ideja o ustanovitvi čezmejne skupnosti oziroma proizvodnega, prodajnega in cenovnega soupravljanja strateških premoga in jekla je bila takrat revolucionarna in tudi tvegana, a očitno je uspela.
Vatikan je v svojem sporočilu med drugim zapisal, da je bil Schuman francoski katolik, zavezan politiki, ki jo je razumel kot poslanstvo in služenje ter dejanje poslušnosti božji volji. Vatikan je junaške kreposti sicer priznal še nekaterim drugim, tudi desetim nunam, ki so jih konec druge svetovne vojne na Poljskem ubili sovjetski vojaki. agencije