»Bravo, kar tako naprej,« je vzkliknil obiskovalec Jošta Dragan, ko smo ga na vrhu tega priljubljenega hriba nad Kranjem povprašali, kaj meni o kodeksu obnašanja obiskovalcev Jošta. Slednjega so namreč prav včeraj pripravljalci slovesno podpisali. Dragan sodi med redne obiskovalce, saj se je nanj letos povzpel že več kot dvestokrat. »Toliko ljudi je tu, ki ne dajo veliko na ohranjanje narave. Marsikje so smeti in kodeks z opozorili na tablah bo morda res komu potrkal na vest, da se bo lepše obnašal,« razmišlja.
Da bi otroci na pravila opozarjali starše
Prav prevelika množica ljudi s preveč različnimi zanimanji je po besedah predsednika sveta KS Jošt Petra Zaletelja privedla do razmišljanja o snovanju kodeksa, pri katerem so sodelovale številne interesne skupine. Priljubljen kranjski vrh na lep sončen dan obišče tudi več kot tisoč obiskovalcev. Nekateri ga uporabljajo za rekreacijo, drugi radi obiščejo gostilno na vrhu, tretji cerkev, nekaterim pa območje pomeni dom oziroma obdelovalno površino. Zato je ob vse večjem obisku in včasih zmedi, ki ob njem nastaja, treba določiti pravila, kaj se na Joštu in pod njim sme in kaj ne, saj bo le tako mogoče sožitje vseh uporabnikov ali pa vsaj medsebojno spoštovanje, pravi Zaletelj. Opozarja, da vsebino kodeksa predstavljajo table pri Domu na Joštu in na vznožju na parkiriščih, ilustracije pa so jim dodali zato, da bi bili nanje pozorni otroci, ki bi na spoštovanje pravil opozarjali svoje starše.
Podpisnikov kodeksa je precej, poleg Zaletelja še kranjski župan Matjaž Rakovec, Igor Rant kot predstavnik lastnikov zemljišč, Martin Umek iz Zavoda za gozdove, Območna enota Kranj. V imenu gostincev ga je podpisal oskrbnik Doma na Joštu Matjaž Sedej, v imenu prijateljev Jošta predsednik društva Rudi Burgar. Podpisnik Bojan Likar predstavlja župnijo Kranj Šmartin, Bojan Hafner Lovsko družino Jošt Kranj, Aleš Kristan je iz kmetije Pr' Končovc in Primož Černilec predstavlja Planinsko društvo Kranj.
Med lepo vedenje sodi tudi pozdravljanje
Kodeks obnašanja obiskovalcev Jošta želi spodbuditi vrednote, kot so spoštovanje narave in njenih prebivalcev, spoštovanje lastnine in zakonov ter spoštovanje sebe in drugih obiskovalcev. Med spoštovanjem narave kodeks poudarja ohranjanje okolja s skrbim osebnim zgledom in ravnanjem. Obiskovalce opozarja, naj ne povzročajo hrupa, ne vznemirjajo živali, ne kurijo ognja v naravi in ne uničujejo rastlin, cvetja ter gliv – gob. Opozarja tudi na ravnanje s smetmi, ki pogosto namesto v koših za smeti ali v nahrbtnikih obiskovalcev postanejo ob pohodnih poteh, na travnikih, poljih, v sadovnjakih. »Vse, kar prinesem s seboj v naravo, tudi odnesem nazaj. Psa vodim na vrvici. Njegove iztrebke odnesem s seboj v dolino in jih odložim v smetnjak,« piše na tabli ob ilustracijah.
Tudi hoje se je treba lotevati odgovorno, opozarja kodeks. Pohodnike naproša, naj hodijo le po označenih poteh in nikakor ne po bližnjicah ali po kmetijskih obdelovalnih površinah, kot so pašniki, travniki in polja. »Spoštujem domačine, ki z gospodarjenjem skrbijo za kulturno podobo okolja. Ne delam škode na ograjah in objektih in ne pobiram pridelkov na njivah in v sadovnjakih,« izpostavlja kodeks. Njegovi snovalci so posebno pozornost namenili tudi medsebojnemu pozdravljanju: »Pozdrav naj bo vljuden in prisrčen, pri tem pa ne čakamo, da bomo pozdravljeni. Nevljudno je, če na pozdrav ne odzdravimo.«