Ste pričakovali tako prepričljivo izvolitev v predsedstvo FIS?

Ker so volitve tajne, je težko napovedovati in pričakovati rezultate, sem pa relativno mirno spal. Pred volitvami smo namreč naredili vse, kar je v naši moči. Pripravili smo profesionalno predstavitev, osebno sem poklical 99 odstotkov predstavnikov držav, članic FIS. Vzpostaviti nisem uspel kontakta le z desetimi državami, ki smo jim poslali dopis Olimpijskega komiteja Slovenije, pri štirih državah smo uporabili slovensko zunanjo diplomacijo. Moja kandidatura je temeljila na jasnem programu, osebni predstavitvi in hkratnem pogovoru o težavah, ki jih imajo posamezne članice FIS.

Kaj si lahko obeta Slovenija od vaše izvolitve v predsedstvo FIS?

Pomembno je, da smo za mizo z največjimi smučarskimi nacijami, kamor po rezultatu, organiziranosti in izpeljavi vseh tekem tudi sodimo. Treba je iti korak za korakom. Ker so bile volitve nadomestne, bodo prihodnje leto spet redne za obdobje dveh let. Vzpostaviti moramo način dela, poslovanja in komunikacije, ki bodo utrdili naše mesto v predsedstvu. V takšnem svetu ni nihče lobist svoje države, temveč je predstavnik mednarodne zveze. Podobno je v slovenskem olimpijskem komiteju, kjer kot podpredsednik ne zagovarjam agende smučarske zveze, temveč celotnega slovenskega športa.

Kaj lahko doprinesete v predsedstvo FIS?

Sem zagovornik postopnih korakov. Pričnimo z delovanjem in običajno rezultati dela govorijo meni v prid. Veliko predstavnikov me prepoznava kot človeka, ki bi pripeljal spremembe na področjih, ki sem jih izpostavil v svoji predstavitvi. Torej osredotočenosti na potrošnika in procesu priprave strategije in izvedbe. Osrednja vezna točka so poslovne izkušnje in marketinško znanje, podprto s študijem MBA in opravljenim programom AMP na Harvard Business University.

Kdaj bo prva seja novega predsedstva FIS?

Dvaindvajsetega junija. Glede na veliko število programsko najavljenih sprememb gre pričakovati, da bomo imeli septembra izredni kongres, ki bo osnova za statutarne spremembe za nadaljnje delo.

Vas mika podpredsedniško mesto?

Z njim se ne obremenjujem. Komurkoli bo funkcija zaupana, bo začasne narave. Če pogledamo zgodovino, je bil tudi dr. Janez Kocijančič dolga leta član predsedstva, podpredsednik je postal v drugi polovici skoraj štiridesetletnega delovanja. Ocenjujem, da bo šla prihodnost korporativnega delovanja FIS v drugačno smer kot doslej, ko so bili podpredsedniki bolj staroste.

Ste glasovali za novega predsednika FIS Šveda Johana Eliascha?

Kot predstavniki držav OPA smo imeli na začetku volilne kampanje drugačno predstavo, saj smo podpirali švicarskega kandidata. Predvolilno obdobje je precej premešalo sliko in na koncu smo podprli zdajšnjega predsednika. Moje stališče je bilo, da imamo dobre kandidate, ki govorijo o spremembah, saj je FIS v zadnjih letih na nekaterih področjih malce zaspala. Odločili smo se za kandidata, za katerega smo ocenili, da bo najboljši v eksekuciji.

Pred kratkim ste postali predsednik združenja alpskih držav OPA. Koliko vam je ta funkcija pomagala pri izvolitvi?

Z novimi obrazi, Ursom Lehmanom kot predsednikom in tudi mojim prihodom, je pred štirimi leti združenje oživelo. Nordijski del je že bil in je še naprej odlično organiziran. Aktivirali smo alpski del, dodali biatlonskega, kot novo članico smo sprejeli Češko. Iz OPA smo v predsedstvu FIS predstavniki Francije, Nemčije, Švice, Avstrije, Češke, Italije in Slovenije, kar kaže, da je združenje pomemben dejavnik znotraj FIS.

Prihodnje leto vam bo potekel mandat predsednika SZS. Boste vnovič kandidirali?

Bom. Dolgo časa smo potrebovali, da smo vzpostavili dobro organiziranost in finančno kondicijo. Na včerajšnjem izvršilnem odboru SZS smo predstavili finančno poročilo, ki je kljub kriznemu letu naravnost fantastično. Koledarsko leto 2020 bomo zaključili s 680.000 evri dobička. Leto prej je bilo dobička 44.000 evrov. To je posledica dejstva, da veliko aktivnosti nismo izvedli, bilo je manj tekmovanj in turnej. Zavedali smo se priložnosti, da lahko nekaj prihranimo, k dobremu poslovnemu izidu pa vpliva tudi dejstvo, da smo izpeljali vse mednarodne tekme. Na sezonski ravni 2020/21, ki nas navsezadnje najbolj zanima, lahko z velikim veseljem povem, da so si vse panoge izposlovale finančno rezervo. Prihodke iz sezone 2019/20 smo z 9,8 milijona evrov dvignili na 11,6 milijona evrov. Zaradi svetovne zdravstvene krize smo imeli v zadnji sezoni manj odhodkov kot leto prej, ko so znašali 10,8 milijona evrov. Letos je bilo odhodkov za 9,9 milijona evrov, kar pomeni, da smo imeli v tej sezoni 1,7 milijona plusa. To pa je ob dejstvu, da je pred vrati olimpijska sezona, odlično, saj bomo lahko športnikom omogočili dobre priprave. S takšno finančno sliko bomo pokrili tudi zadnji del kredita.

Pričakujete kakšnega protikandidata za položaj predsednika SZS?

Volitve so demokratičen proces. Glede na to, da so razmere na zvezi urejene, me ne bi presenetilo, če bi bilo kandidatov več. Kandidature se bom kot vsake doslej lotil resno. Program že pripravljam. Najtežje obdobje je za nami, pred nami pa krasno obdobje izvedbe nordijskega svetovnega prvenstva v Planici. Imamo nekaj odličnih projektov, ki bodo ugledali luč sveta še letos, a jih za zdaj še ne bi obelodanil. Čaka nas nadaljevanje obdobja bolj strateškega dela in ne zgolj sanacijskega.

Kako potekajo priprave na svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2023 v Planici?

Po načrtih. V prihodnji sezoni bo v Planici šest tekem različnega formata. Nekatere bodo del svetovnega pokala, nekatere nižje ravni. Pred nami je tudi še investicijski del, ki ga izvaja planiški zavod. Najpomembnejše je, da imamo jasno finančno sliko, ki zajema tri scenarije. Še vedno imamo scenarij A brez gledalcev, scenarij B z omejenim številom gledalcev, in scenarij C s polnim številom gledalcev. Končnega proračuna še nimamo, začetni pa je znašal 22 milijonov evrov. V tem znesku so bili všteti tudi infrastrukturni posegi, ki bodo po koncu prvenstva ostali lokalni skupnosti in športu. Pred nami so intenzivni pogovori s predstavniki vlade in ministrstev, in sicer predvsem o stvareh, ki so zunaj naših organizacij.

Pričakujete, da bo pandemija covida-19 krojila tudi olimpijsko sezono 2021/22?

Nisem epidemiolog, da bi imel to moč, ali jo vsaj skušal imeti. Pomembno je, da smo v pretekli sezoni v objektivno težkih razmerah dokazali, da lahko peljemo šport naprej. V krizni sezoni smo v Sloveniji organizirali osem tekem na najvišji ravni, od tega tri svetovna prvenstva in pet tekem svetovnih pokalov, število televizijskih ogledov je znašalo kar 500 milijonov. To je najboljši obet za vse, kar nas čaka.