Evropsko prvenstvo v nogometu se po odmevnosti in prestižu ne more primerjati s svetovnim, ki je eden največjih dogodkov v športu, a je kljub temu tekmovanje, ki ima veliko težo in je v zgodovini poskrbelo za nekaj nepozabnih trenutkov. Ne nazadnje se leta 2000 dobro spominjamo tudi Slovenci, saj se je reprezentanca pod vodstvom takratnega selektorja Srečka Katanca prvič in za zdaj tudi zadnjič prebila na zaključni turnir najboljših evropskih izbranih vrst. Na dozdajšnjih petnajstih izvedbah sta po trikrat zmagali Nemčija (dvakrat kot Zahodna Nemčija) in Španija, dva naslova evropskega prvaka pa ima Francija. Nazadnje se je triumfa prvič v zgodovini veselila Portugalska.
Za veliko drame je poskrbelo že prvo evropsko prvenstvo, ki ga je leta 1960 gostila Francija. Končne zmage se je tedaj razveselila Sovjetska zveza. V finalu je bila z 2:1 boljša od Jugoslavije, odločilni gol pa je v 114. minuti zabil Viktor Ponedelnik. Bolj kot zadnje dejanje premiernega prvenstva je bil razburljiv polfinalni obračun med Francijo in Jugoslavijo. Nekateri ga imajo še vedno za enega od najbolj vznemirljivih v celotni zgodovini. Francija je namreč vodila že s kar 4:2, po zadnjem sodnikovem pisku pa ostala praznih rok. Jugoslavija je v vsega štirih minutah (med 75. in 79.) zabila tri gole in se veselila zmage s 5:4. Nekaj podobnega ji je uspelo tudi leta 2000 proti Sloveniji na tekmi skupinskega dela, ko je izgubljala z 0:3, pa nato izenačila v vsega šestih minutah. Z uvedbo prvenstva na stari celini se sicer tedaj niso strinjali vsi, zato so ga nekatere najboljše reprezentance bojkotirale. Med temi so bile denimo tudi Italija, Zvezna republika Nemčija in Anglija.
Leta 1968 ponavljali finalno tekmo
Za najbolj nenavadno velja evropsko prvenstvo leta 1968, zadnje, ki se je še imenovalo evropski pokal narodov. Gostila ga je Italija, ki se je v polfinalu v Neaplju merila s Sovjetsko zvezo. Ker sta mreži mirovali tako po rednem delu kot po obeh podaljških, je o potniku v finale odločal – met kovanca. Več sreče je imela Italija, ki se je nato v Rimu pomerila z Jugoslavijo. A tudi v finalu po podaljških ni bilo zmagovalca, saj je bil rezultat 1:1. V tem primeru pa o zmagovalcu ni odločal met kovanca, temveč so pravila velevala, da se tekma ponovi. Dva dni kasneje sta si tako Italija in Jugoslavija znova stali nasproti, uspešnejši pa so bili gostitelji, ki so slavili zmago z 2:0.
Vas zanima, zakaj se posebno izvajanje enajstmetrovke, ko igralec spodkoplje žogo in jo čez vratarja pošlje v gol, imenuje panenka? Za to je zaslužen nogometaš Češkoslovaške Antonin Panenka. Češkoslovaška je v finalu evropskega prvenstva leta 1976, ki ga je gostila Jugoslavija, veljala za avtsajderja proti Zvezni republiki Nemčiji. A je po 120 minutah rezultat na semaforju kazal 2:2, zato so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Za Češkoslovaško je odločilno za zmago izvajal ravno Antonin Panenka, ki je, da, uganili ste, žogo spodkopal in postal slaven za vse večne čase. »Na tak način sem z bele točke sprva streljal le na prijateljskih tekmah in proti nasprotnikom iz nižjih lig, a sčasoma sem udarec izpopolnil. Vrhunec je bil, ko sem tako streljal na evropskem prvenstvu,« se danes domiselnega načina izvedbe najstrožje kazni spominja 72-letni Čeh.
Za nepozabnega velja drugi gol v finalu leta 1988, ki ga je zabil Marco van Basten. Nizozemska je z 2:0 porazila Sovjetsko zvezo, izjemen volej nekdanjega odličnega napadalca Ajaxa in Milana z desne strani pa še danes velja za zaščitni znak evropskih prvenstev. Leta 1992 so na Švedskem posebno pravljico spisali Danci. Izbranci selektorja Richarda Mollerja Nielsena se na tekmovanje sploh niso prebili, vendar jim je Evropska nogometna zveza (Uefa) dovolila nastopiti, potem ko je bila zaradi sankcij Združenih narodov diskvalificirana Jugoslavija. Za Dance je med drugimi igral tudi Kim Vilfort, ki se je turnirja udeležil kljub hudi bolezni svoje sedemletne hčere, ki je bolehala za levkemijo. Vezist Brondbyja je zaradi tega izpustil zadnjo tekmo skupinskega dela proti Francozom, a se vrnil v polfinalu, kjer je njegova reprezentanca po enajstmetrovkah izločila Nizozemsko. Danci so bili nato v Göteborgu z 2:0 boljši še od Nemcev, drugi gol pa je dosegel prav Vilfort.
Dvakrat odločil zlati gol
Na zaključnem turnirju leta 1996 v Angliji je prvič nastopilo 16 držav, prvič pa se je upoštevalo tudi pravilo zlatega gola. V finalu sta se pomerili Češka in Nemčija, po rednem delu pa je bil izid 1:1. Ko je v 95. minuti gol zabil Oliver Bierhoff, je bila tekma končana, prvak pa Nemčija. Naslednje evropsko prvenstvo sta prvič gostili dve državi – Belgija in Nizozemska, na njem pa je premierno nastopila tudi Slovenija. V finalu sta se tedaj pomerili Italija in Francija. Sylvain Wiltord je z golom v 93. minuti izenačil na 1:1, v 103. minuti pa je zlati gol dosegel Francoz David Trezeguet. Pravilo zlatega gola so nazadnje uporabili na ženskem svetovnem prvenstvu leta 2003, nato pa so ga ukinili.
Za največjo senzacijo na evropskih prvenstvih so poskrbeli Grki. Leta 2004 so na evropsko prvenstvo prispeli kot popolni avtsajderji, a so pod vodstvom nemškega trenerja Otta Rehagla naredili pravi čudež. Za presenečenje so poskrbeli že na prvi tekmi, ko so bili z 2:1 boljši od gostiteljev Portugalcev. Grki, katerih igra je temeljila na požrtvovalnosti in osredotočenosti na obrambne naloge, so se v finalu znova srečali s Portugalci in jim z golom Angelosa Charisteasa v 57. minuti porušili sanje o slavju pred domačimi navijači, hkrati pa poskrbeli za pravi delirij v domovini.
So pa Portugalci slast uspeha na evropskem prvenstvu okusili na zadnjem prvenstvu stare celine leta 2016. Po remijih z Islandijo, Avstrijo in Madžarsko so se sicer komajda prebili iz skupine kot ena od štirih najboljših tretjeuvrščenih reprezentanc – prvič je namreč na evropskem prvenstvu sodelovalo 24 moštev –, nato pa so Cristiano Ronaldo in soigralci ogreli motorje. V osmini finala so po podaljških izločili Hrvaško, nato po izvajanju enajstmetrovk Poljsko, v polfinalu pa še Wales. V finalu jih je čakala gostiteljica Francija, po 25 minutah pa je selektor Fernando Santos ostal brez najboljšega posameznika turnirja Cristiana Ronalda, ki se je poškodoval. Z odločilnim in daleč najpomembnejšim golom v karieri je v 109. minuti zablestel Eder in tako odločil zmagovalca.
