Zaslužki prodajalcev in preprodajalcev rabljenih vozil so namreč tako mamljivi, da se nekateri odločajo za različne nepoštene prakse zviševanja vrednosti avtomobilov. V škodo kupcev in tudi proizvajalcev avtomobilov, piše Katja Petrovec v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Policija je nedavno tudi obravnavala več poskusov goljufije pri prodaji rabljenih osebnih vozil prek spletnih strani z oglasi. Nekaj orodij in ukrepov, ki zmanjšujejo možnost prevar ali njihovo odkrivanje, je na voljo. Po novem tudi spletni portal DoberAvto.si, ki ga je zasnoval AMZS in omogoča objavo podatkov o zgodovini in stanju vozila ter oddajo in iskanje oglasov.
Da je problematika goljufij pri prodaji rabljenih osebnih vozilih stalna, potrjujejo tudi na policiji. Še več, v letu 2020 se je število spletnih goljufij, ki jih je iz leta v leto več, podvojilo v primerjavi z letom 2019, kar na policiji pripisujejo vplivu covida-19 in premiku nakupovanja na splet, kar so storilci s pridom izkoristili. V postopkih obravnave goljufij v škodo državljanov pa so pri slovenski policiji zaznali celo vrsto načinov izvršitve goljufij.
»Od goljufij, kjer domnevni prodajalec ni dostavil kupljenega vozila, prodaje popravljenih huje poškodovanih vozil, ki so jih prodajali kot nepoškodovane, do prodaje vozil brez ustrezne dokumentacije, brez plačanega davka, prodaje ukradenih vozil s ponarejenimi dokumenti, prodaje vozil v lasti lizinških hiš s ponarejenimi dokumenti in tako dalje. V zadnjem času smo obravnavali tudi več fizičnih oseb državljanov Slovenije, ki so ponujali uvoz in ureditev vozila večinoma iz Nemčije, za kar so oškodovanci plačali vnaprej polno ceno vozila, a ga po plačilu niso nikoli prejeli ali pa so prejeli veliko slabše ali poškodovano vozilo,« je povedal Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi.
Manipulacije in nepoštene prakse pri prodaji rabljenih vozil so različne. Najpogostejše so skrivanje in prikrivanje napak, pomanjkljiva servisna zgodovina vozila in največji problem – manipulacija s prevoženimi kilometri. »Pri tem trpi že sam ugled blagovne znamke. Kajti pri 300.000 prevoženih kilometrih lahko odpovedujejo določeni deli avtomobila in njegovi sklopi. Razumljivo je, da nekdo, ki kupi vozilo s prevrtenimi kilometri, recimo na 100.000 kilometrov, misli, da gre res za avto slabše kakovosti. Škoda, ki jo povzročajo taki goljufi avtomobilski industriji, je razsežna, poleg tega, da to neposredno vpliva tudi na stroške vzdrževanja in varnost v cestnem prometu,« jasno pove Jurij Kočar, vodja servisa na AMZS, ki trg rabljenih avtomobilov spremlja že vrsto let.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Virus povečal revščino
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako človekoljubne organizacije tudi pri nas zaznavajo čedalje več ljudi, ki potrebujejo pomoč, kaj je o volitvah povedal Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije, zakaj je holesterol dolgotrajni in tihi ubijalec, kako odmevna je gledališka predstava o politični orožarski aferi, kako pereč problem je dejstvo, da nekatere ambulante svojim pacientom ne odgovarjajo na telefonske klice ali elektronsko pošto, kakšne spomine ima Tone Fornezzi Tof na nedavno preminulega kolega iz vrst humoristov Tonija Gašperiča – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.