Premierna dirka leta 1993 se je končala s trojno slovensko zmago: slavil je Boris Premužič (Rog) pred Srečkom Glivarjem in Gorazdom Štangljem (oba Krka). Trojni skalp je leta 1996 uspel tudi Italijanom (Lorenzo di Silvestro, Stefano Giraldi, Marco di Renzo), dve leti kasneje pa na klubski ravni še ekipi Krka Telekom (Branko Filip, Gorazd Štangelj, Bolgar Pavel Šumanov). Med tema dvema letoma (1997) se je prvič zgodilo, da je slovenska pentlja odpadla, drugič in lani pa zaradi pandemije koronavirusa.
Nose naknadno brez zmage
»Z močmi sem pametno varčeval do predzadnje, kraljevske etape s ciljem na Vršiču. Nanj sem suvereno pripeljal prvi in oblekel tudi majico vodilnega v skupnem seštevku. Tako sem že pred zadnjo etapo vedel, da mi prvo mesto ne more uiti,« je po zmagi leta 1999 dejal takrat 24-letni Tim Jones iz Zimbabveja, edini Neevropejec, ki je zmagal na slovenski pentlji. Član italijanske ekipe Amore & Vita je slavil na doslej najdaljši slovenski dirki v zgodovini (1102,5 kilometra), na zmagovalnem odru pa je imel velike težave. Šampanjca, s katerim bi moral poškropiti ljudi pod odrom, nikakor ni mogel odpreti (zlomil je namreč zamašek), v osebnem avtomobilu fiat seicento, ki ga je dobil kot nagrado za zmago, pa je nespretno spustil ročno zavoro in z njim skoraj zdrsnil z odra.
Na dirki so doslej štirje kolesarji zmagali po dvakrat: Mitja Mahorič v letih 2003 in 2004, Jure Golčer 2006 in 2008, Italijan Diego Ulissi 2011 in 2019 ter Primož Roglič 2015 in 2018. Na seznamu je bil tudi Tomaž Nose (Adria Mobil), najhitrejši zapored v letih 2006 in 2007, a so mu premierno zmago naknadno črtali zaradi dopinškega greha, kaznovan pa je bil tudi z 12-mesečno prepovedjo nastopanja. Nose je leta 2005 resno zbolel (osteoporoza) in po pregledih mu je osebna zdravnica predpisala zdravljenje s testovironom, ki pa je bil na prepovedani dopinški listi. Čeprav je bil leta 2008 oproščen, je kolo za leto dni postavil v kot, a se je leta 2009 vrnil in na dirki osvojil skupno drugo mesto.
Med rekorderji tudi Mervar
Dvanajst skupnih zmag za Slovence in 14 za tujce – takšen je izkupiček na dosedanjih 26 dirkah po Sloveniji. Med »legionarji« je za edini uspeh Hrvaške leta 2013 poskrbel takrat že 34-letni Radoslav Rogina, član Adrie Mobila. »Vsi ste verjeli, da lahko zmagam, le jaz ne,« so bile uvodne besede Radoslava Rogine po prvem mestu na kraljevski etapi s ciljem na Vrišču, s katerim si je zagotovil tudi skupno zmago na jubilejni, 20. dirki, drugi pa je bil mladi Jan Polanc (Radenska). Rogina je slavil na najkrajši dirki v zgodovini (le 503,1 km), je pa Hrvat tudi absolutni rekorder po številu nastopov na največji slovenski preizkušnji. Med letoma 1998 in 2019 je Varaždinec vrtel pedala na njej kar 20-krat in to v dresih petih različnih ekip.
Med različnimi rekorderji na številnih področjih je tudi zdaj že nekdanji novomeški kolesar Boštjan Mervar. V dosedanji zgodovini dirke je bilo skupno 142 etap, na katerih sta slavila 102 kolesarja. Na seznamu etapnih zmagovalk med državami je na prvem mestu Slovenija (52) pred Italijo (44) in Nemčijo (10), med posamezniki pa Mervar (7) pred Robertom Pintaričem, Borutom Božičem (oba po 4), Tomažem Nosetom in Primožem Rogličem (po 2). Prav Roglič je edini Slovenec, ki je po letu 2012, ko je zmagal Janez Brajkovič (Astana), v skupnem seštevku stal na najvišji stopnički – in to kar dvakrat: 2015 kot član Adrie Mobila, 2018 pa kot kolesar nizozemske ekipe LottoNL-Jumbo. »Ponosen sem, da mi je uspelo. In to že drugič. Slovenska dirka postaja mini Tour de France,« je pred tremi leti v zeleni majici zmagovalca jubilejne, 25. dirke, navdušeno izjavil Primož Roglič, ki je ob prvem skupnem uspehu leta 2015 dobil eno etapo, leta 2018 pa dve.
