Tik pred vrhom skupine sedmih najmočnejših gospodarstev na svetu (G7) ta teden v britanskem Cornwallu, ki se ga bo udeležil ameriški predsednik Joe Biden, so članice G7 dosegle dogovor o obdavčitvi multinacionalk. Večletna pogajanja, ki so se vedno znova zatikala zaradi različnih nacionalnih interesov, so se tokrat vendarle uspešno končala. ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Kanada in Japonska so se dogovorile o uvedbi najmanj 15-odstotnega globalnega davka na prihodke multinacionalnih podjetij.
Dodatni vir za proračune
Po optimističnih pričakovanjih naj bi se tako končalo dolgoletno izogibanje multinacionalk plačilu višjih davkov s selitvijo sedežev njihovih podjetij v države, ki so ponujale nižje davčne stopnje. Dogovor o končanju tekmovanja za najnižje davčne stopnje je postal mogoč prav v času, ko bo zaradi dodatnega zadolževanja za soočanje s posledicami pandemije treba državne proračune napolniti z dodatnimi viri prihodkov.
Odločitev G7 je usmerjena predvsem proti velikim tehnološkim multinacionalkam, ki so se s selitvijo svojih sedežev podjetij v davčne oaze izogibale večji obdavčitvi v državah, kjer sicer opravijo glavnino svojega posla. V skupini G7 so odločitev o vzpostavitvi minimalnega globalnega davka od prihodka podjetij označili za zgodovinsko odločitev. Davku se poslej naj ne bi mogla izogniti podjetja, ki na globalni ravni ustvarijo vsaj desetodstotni dobiček.
Dogovor G7 namreč predvideva, da bo petina ustvarjenega dobička teh podjetij prenesena v države, kjer so ustvarili dobiček, in bo tam tudi obdavčena. Če se podjetja ne bi držala te zahteve, bi jih lahko doletele sankcije. Hkrati so se finančni ministri G7 strinjali, da se bo z uvedbo globalnega davka tudi odpravilo posamezne davke na tehnološke gigante, ki so jih začeli uvajati v Združenem kraljestvu in posameznih članicah Evropske unije prav zato, ker globalni dogovor o obdavčitvi multinacionalk ni bil mogoč.
Nevladne organizacije: Davek bi moral biti večji
V organizaciji Tax Justice Network, kjer že vrsto let zagovarjajo uvedbo globalnega davka za multinacionalke, dogovor G7 sicer pozdravljajo, a ga opredeljujejo kot nezadosten. Kot je pojasnil direktor organizacije Alex Cobham, bi moral G7 uvesti vsaj 25-odstotni davek, če bi hoteli na globalni ravni doseči dejanske spremembe in onemogočiti tekmo za nizke davčne stopnje, ki je državljane v številnih državah oropala za pomembne prihodke. »Naše ocene kažejo, da bi lahko s 25-odstotno davčno stopnjo na globalni ravni pridobili 780 milijard dolarjev dodatnih prihodkov, multinacionalke pa bi še vedno ohranile tri četrtine svojih dobičkov. Če bi uveljavili takšno pravičnejšo davčno stopnjo, ki jo predlagamo, bi države zunaj G7 dobile 355 milijard dolarjev. Če bi v G7 obdržali 15-odstotni davek, bi te države dobile zgolj 100 milijard dolarjev, medtem ko bi najbogatejše zadržale 170 milijard,« je menil Cobham.
Kritični so bili tudi v nevladni organizaciji Oxfam, kjer so kot absurden ocenili predlog vzpostavitve 15-odstotne globalne davčne stopnje za multinacionalke, ki je podobna davčnim stopnjam, s katerimi Irska, Švica ali Singapur privabljajo tuja podjetja. »Letvico so postavili tako nizko, da jo bodo podjetja zlahka prestopila. Ustaviti eksplozijo neenakosti, ki jo je povzročil covid-19, in soočanje s podnebnimi spremembami ne bo mogoče, če korporacije še naprej skorajda ne bodo plačevale davkov. To ni pošten dogovor,« so ocenili v Oxfamu.
Da bi dogovor G7 dobil še večjo težo, se bo poskušalo razširiti krog držav, ki bi pristopile k takšni obdavčitvi. Sedmerica želi za tovrstno reformo globalnega davčnega sistema namreč pridobiti tudi podporo skupine G20.