Gromiko in njegova cigareta v San Franciscu
O raznih, tudi komičnih doživetjih sovjetskega predstavnika na konferenci v San Franciscu, so krožile in še krožijo vesti tudi pri nas. O enem takih doživetij je poročal Alvin D. Hymans v listu »San Francisco Chronicl«.
»Namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze in vodja sovjetske delegacije na konferenci za mirovno pogodbo z Japonsko Andrej Gromiko, je rečeno v članku, je na konferenci ne povsem namenoma prikazal svojo diplomatsko umetnost. Ko je na zadnjem zasedanju konference vstal in odšel iz dvorane, sta mu za petami sledili poljska in češkoslovaška delegacija. S tem je bila najbolje posvedočena enotnost kominformovskih držav. Potem pa je prišel na podlagi spremembe v politiki in smeri svojih korakov nazaj, za njim pa poljska in češkoslovaška delegacija. Bila je njegova osebna želja, ne pa naročilo njegove vlade, da je vstal in trdnih korakov odšel proti izhodu. Nameraval je pokaditi cigareto.«
Ta okoliščina je ostala seveda prikrita gledalcem, ki so že ves dan komaj čakali, kaj bo Gromiko storil. »Že gre,« je šlo od ust do ust. V dvorani je nastal tak hrup, da glasu radijskega napovedovalca sploh ni bilo slišati in da je moral predsedujoči ameriški zunanji minister Acheson na vso moč razbijati s kladivom po mizi in pozivati poslušalce k redu.
Tudi voditeljica češkoslovaške delegacije dr. Gertruda Sekaninova seveda ni vedela, zakaj je Gromiko odšel. Tudi ona je opazila trušč, se začela obračati na stolu, opazila prazen sedež precej daleč od sebe, pobrala šila in kopita, pokimala svojim namestnikom in mirno odšla po srednjem hodniku v vežo. Voditelj poljske delegacije Stefan Wierblowski pa ni odšel tako hitro. Gromiko je bil že zunaj in češkoslovaška delegacija je bila na pragu, ko je vstal, se dvakrat hitro ozrl po sovjetski delegaciji na levi strani, opazil, da je Gromiko odšel, in šele potem je odšel skozi stranski izhod. Njegov glavni namestnik, poljski poslanik v ZDA Josef Winiewicz mu je sledil za petami.
Nemira, šušljanja in hrupa v dvorani, kjer je prav tedaj govoril vodja angleške delegacije Kenneth Younger, pa še zdaleč ni bilo moč primerjati s tem, kar se je zgodilo v veži. Množica reporterjev in fotografov je prihitela od vseh strani, da bi Gromika in njegovo čudno spremstvo fotografirala ali morda celo kaj vprašala. Brezhibno poslujoči organi ameriškega zunanjega ministrstva so poskrbeli, da so motociklisti nemudoma spremili tri sovjetske limuzine do vrat, da bi se mogel Gromiko odpeljati v hotel, kjer je stanoval. Vojaška policija je skrbela za red. Toda Gromiko je ostal v veži, brskal nekaj časa po žepu in privlekel naposled cigareto iz njega. Njegov prvi namestnik, sovjetski poslanik v ZDA Aleksander Panjuškin, je brž priskočil z vžigalico.
Skozi koridor novinarjev, ki so se pridružili Gromiku in njegovemu namestniku, je prišla potem poljska delegacija, ki je brž sledila zgledu Gromika in si prižgala cigarete. Naposled so prišli še Čehi, seveda tudi s cigaretami v ustih. Gromiko pa je kmalu vrgel cigareto proč in se vrnil v dvorano. Sledila mu je dr. Sekaninova in njeni namestniki. Le-tem so sledili Wierblowski in njegovi spremljevalci.
Younger je še vedno govoril in prav nič ga ni motilo, ko je prikorakal Gromiko s spremstvom nazaj v dvorano. Gromiko je sedel, ne da bi trenil z očesom. Sledila sta mu dr. Sekaninova in Wierblowski, Younger pa je nadaljeval svoj govor.
Švica bi rada imela izhod na morje
Švicarski gospodarski krogi so znova sprožili akcijo, da bi se uresničil že pred vojno izdelan načrt – zgraditev prekopa, ki bi vezal Švico z Jadranskim morjem. Prekop naj bi vezal švicarsko mesto Lugano ob jezeru Maggiore z Jadranskim morjem nekje blizu Benetk. Dolg bi bil 443 km, gradili bi ga pet let, stroški pa bi znašali okrog 360 milijonov švicarskih frankov.
Američani prodirajo v skrivnost kozmičnih žarkov
Vse kaže, da se je začela nova doba, ki bo zasenčila dobo atomske energije in atomskih bomb. Ugledni ameriški znanstveniki si zadnje čase vneto prizadevajo prodreti v skrivnost kozmičnih žarkov. Moč kozmičnih žarkov naj bi bila še mnogo večja, kakor je moč atomske energije. Znanstveniki vedo razmeroma še malo o tej skrivnostni moči, ki bombardira našo Zemljo iz svetovja z žarki, o katerih ve znanost tudi še malo. Američani so organizirali odpravo, ki je že po imenu nekaj posebnega. Nazvali so jo namreč »Odprava belega stolpa«. Njena naloga je prodreti na najvišjem vrhu najvišje gore Mount Mac Kinleja na Aljaski v skrivnost kozmičnih žarkov. (…)
Tudi Rusi so že poskusili raziskati kozmične žarke, pa o tem niso hoteli ničesar povedati. (…)
Ljubljanski dnevnik, 18. septembra 1951
Vir: arhiv Dnevnika