V Sloveniji so v nedeljo opravili 1501 PCR-test, pri tem pa potrdili 91 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je bil 6,1-odstoten in je bil nižji kot dan pred tem, ko je znašal 7,3 odstotka. Odvzetih je bilo še 7598 hitrih antigenskih testov. Število aktivnih primerov se je znižalo za 0,5 odstotka na 4298.
Sedemdnevno povprečje se je malenkost zvišalo in znaša 279. V bolnišnicah se zdravi 245 pacientov, trije več kot včeraj, od tega jih je 72 ali trije manj na oddelkih za intenzivno nego. Umrl je en bolnik s covidom-19. S prvim odmerkom je bilo doslej cepljenih 661.130 oseb ali 31,5 odstotka prebivalstva, z obema odmerkoma pa 402.332 oziroma 19,2 odstotka.
.jpg)
IJS: Upadanje epidemije se je upočasnilo
14-dnevno povprečje okužb na sto tisoč prebivalcev na ravni države znaša 203. Statistične regije z največjim številom okužb so primorsko-notranjska (328), osrednjeslovenska (257) in zasavska regija (227,5), z najmanjšim številom pa koroška (99), goriška (144) in savinjska regija (163). 7-dnevno povprečje okužb na sto tisoč prebivalcev na ravni države znaša 92. Najvišjo ima primorsko-notranjska regija, 156, sledita osrednjeslovenska regija z 122 in posavska regija, kjer znaša incidenca 106. Omenjene tri regije so obarvane rumeno, preostale regije so zelene. Najnižjo incidenco imajo sicer koroška (51), goriška (51,5) in zasavska regija (72).
Prejšnjo nedeljo so v Sloveniji ob 1405 opravljenih PCR testih na okužbo z novim koronavirusom potrdili 84 novih okužb, torej sedem manj kot včeraj. Nekoliko nižji je bil pred tednom dni tudi delež pozitivnih testov, znašal je 5,9 odstotka. Inštitut Jožef Stefan (IJS) ugotavlja, da se je upadanje epidemije upočasnilo. Poleg tega smo po evropskih kriterijih še naprej rdeči, zeleni bomo po napovedih inštituta šele sredi julija.
Z ukrepi bo treba živeti vse do kolektivne imunosti
Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje, je na današnji novinarski konferenci povedala, da zadnje številke (te so med drugim dvakrat slabše kot v sosednjih Avstriji in Italiji) kažejo, da je virus v Sloveniji še vedno močno prisoten. Zato bodo morali biti ukrepi, tako splošni kot pri upoštevanju načela PCT še zlasti v gostinstvu ter na prireditvah, še nekaj časa v veljavi.
Po njenih besedah bo normalno življenje brez ukrepov možno šele takrat, ko bo cepljen takšen delež prebivalstva, da bo prišlo do kolektivne imunosti. »To pri osnovni, vuhanski različici, pomeni slabih 70 odstotkov prebivalstva, pri bolj kužnih različicah pa bo moral biti delež še nekoliko višji. Če do tega ne bomo prišli, bo potrebno ohraniti omejevalne ukrepe,« je dejala. Pojasnila je, da je glede tega najpomembnejši podatek, koliko jih je bilo cepljenih s prvim odmerkom, saj je ta tisti, ki prepreči hudo bolezen in hospitalizacijo. »Drugi odmerek odziv poveča in podaljša, hkrati pa je pomemben tudi zaradi učinkovitosti proti novim različicam,« je dejala.
Cepljenje otrok od 12. leta dalje odslej tudi pri nas
Beovićeva je kot najpomembnejši dogodek preteklega tedna izpostavila odločitev Evropske agencije za zdravila (Ema), ki je podala pozitivno mnenje za cepljenje otrok od 12. leta naprej s cepivom Pfizer. Kot je dejala, je cepljenje otrok odslej možno tudi pri nas, najprej pa ga bodo priporočili otrokom s kroničnimi boleznimi. Prijave otrok na cepljenje bi tako kot za ostalo populacijo potekale prek aplikacije zVem.
Cepljenje otrok je po njenem mnenju smiselno, saj so nove različice, zlasti britanska in indijska, bistveno povečale obolevnost otrok, ob tem pa lahko covid-19 pri mlajših osebah povzroči tudi sistemska vnetja, ki so sicer pri starejših redka. »Dodaten razlog za cepljenje pa je seveda v tem, da lahko na ta način dosežemo višjo kolektivno imunost,« je pojasnila Beovićeva in znova zatrdila, da je kljub zelo redkim hujšim stranskim učinkom, v glavnem povezanimi s krvnimi strdki, korist cepljenje še vedno bistveno večja od tveganja.
Glede AstraZenece sicer priporoča, da se ljudje z drugim odmerkom cepijo čim kasneje, pri čemer pa se je po njenih besedah brez posledic možno cepiti kadarkoli med štirimi in 12 tedni po prvem odmerku. Od presoje vsakega posameznika je odvisno tudi, kdaj se želijo cepiti prebolevniki. Kot je dejala, se priporoča cepljenje po šestih do osmih mesecih, lahko pa tudi prej. Beovićeva je ob tem povedala, da po raziskavah iz Velike Britanije prihaja do neželenih blažjih stranskih učinkov, ki se večinoma kažejo kot utrujenost, bolečine v mišicah, vročina, mrzlica..., v 30 do 40 odstotkih primerov, pri čemer je najmanj neželenih učinkov po drugem odmerku AstraZenece.
