Do tega pridemo z optimizacijo infrastrukturnih sistemov in ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, daljinske energetike, razsvetljave in urbanega vodnega kroga. Z razvojem novih transportnih možnosti pa lahko dosežemo stroškovno učinkovito in trajnostno mobilnost.
Pot do prepričljivih rezultatov
V obdobju med 2014 in 2023 je predvidena prenova 1,8 mio m2 stavb v širšem javnem sektorju, od tega je v ožjem javnem sektorju obvezna letna prenova 3 odstotkov stavb (vir: Ministrstvo za infrastrukturo). Govorimo o celovitih energetskih rešitvah, ki vključujejo proizvodnjo, distribucijo in dobavo stroškovno učinkovite energije ter tudi ponovno koriščenje odpadnih snovi kot virov nove energije. V Petrolu izzive sodobnega poslovanja rešujejo z napredno IIoT platformo Tango, s katero upravljajo svoje sisteme ter združujejo različno znanje in izkušnje raznovrstnih projektov za doseganje prepričljivih rezultatov.
Energetska prenova in upravljanje stavb
Njihove rešitve za pametna mesta in skupnosti med drugim obsegajo energetsko prenovo in upravljanje stavb. Pomagajo dosegati učinkovitejši in okolju prijaznejši energetski profil stavb, tako z ukrepi izboljšanja energetske učinkovitosti kot z uporabo OVE. V vseh vrstah objektov zagotavljajo optimalno porabo energije in vode ob doseganju ustreznih uporabniških standardov. Naročniku poiščejo investicijsko optimalno rešitev za energetsko prenovo, ki najbolj ustreza, in poskrbijo za celoten proces energetske prenove, kar partnerjem omogoči prihranke pri času in denarju. Implementirane ukrepe stalno dopolnjujejo, napredna programska orodja celovitega upravljanja rabe energije in vode pa v objektih omogočajo sistematičen pristop k zagotavljanju energetske učinkovitosti objekta. Taka celovita energetska prenova objekta obsega prenovo celotnega ovoja stavbe, strojnih in elektroenergetskih sistemov v objektu ter izvedbo drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Prav tako pa tudi ukrepe za povečanje deleža OVE v strukturi energije, kjer denimo s sončno elektrarno lahko zagotovijo tudi delno samooskrbo z energijo. S takšno prenovo zagotovijo povečanje kakovosti bivanja ali udobja v prostorih in hkrati zmanjšajo rabo primarne energije (rabe energentov), stroške za oskrbo z energijo, okoljske obremenitve ter finančno in tehnično tveganje.
Poslovni model in povračilo investicije
Za celovito energetsko prenovo so primerni objekti, ki so v slabem stanju oziroma imajo iz katerega koli vzroka visoko porabo energije, merjeno v kWh/m2 ogrevalne površine. Posamezne ukrepe celovite energetske prenove lahko izvedejo v vseh tipih oziroma vrstah objektov, denimo takih, ki so v javni lasti, v stanovanjskih (večstanovanjskih ali individualnih), industrijskih ali v objektih terciarne dejavnosti (pisarniški, trgovski, športni, turistični).
Občine in javni sektor se običajno odločajo za celovito energetsko prenovo po modelu energetskega pogodbeništva, poslovni uporabniki pa se najpogosteje odločajo za sodelovanje po modelu »na ključ« z obročnim odplačevanjem investicije. S tem investitorji sprostijo svoja alokacijska sredstva, ki jih lahko namenijo za druge investicije.
Enostavna vračilna doba za investicijo v celovito energetsko prenovo, če bi jo želeli pokrivati iz prihrankov, je običajno zelo dolga, tudi do 30 let. Zato so za investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti in investicije v OVE na voljo finančne spodbude in nepovratna sredstva, na primer sredstva Ekosklada in kohezijska sredstva. Ob odločitvi za celovito prenovo je treba upoštevati, da nekateri posegi v stavbo sicer predstavljajo investicijo (menjava strehe, talnih oblog …), a večinoma ne prinesejo neposrednega učinka na zmanjšanje porabe energije. Tovrstni posegi bodisi izboljšujejo videz bodisi statiko objekta, niso pa ekonomsko upravičeni in zato jih mora investitor povrniti sam.
Celovito energetsko upravljanje
Z ukrepi celovite energetske prenove pa zagotovijo optimalno rabo energije in vode ter izboljšano ugodje v vseh vrstah objektov. Celovita energetska prenova, ki se zaključi z upravljanjem objekta, se seveda začne z načrtovanjem, tako imenovanim energetskim pregledom. Po ogledu objekta investicijo optimizirajo in pripravijo tehnično dokumentacijo (projektiranje). S tem predvidijo potrebna gradbena dela, potrebne ukrepe za znižanje porabe energije, povečanje udobja, odpravo izgub vode, optimizacijo sistemov, vgradnjo novih naprav in tudi financiranje teh ukrepov. Po končanih delih poskrbijo še za celovito energetsko upravljanje, stalen nadzor in optimalno vodenje, vzdrževanje, servisiranje in hitro odpravo morebitnih motenj. Tako zagotavljajo pogodbeno dogovorjene cilje. (ktm)
