V nasprotju z vse bolj optimistično epidemiološko sliko, po poročanju spletnega mesta RTVSLO.si, stabilnega vremena še ni na obzorju. 25. maja je namreč godoval sveti Urban, ki na Slovenskem velja za vremenskega svetnika. Po ljudskem izročilu bo takšno, kot je vreme na svetega Urbana dan, še vse do julija. Kar pomeni, da se ne obeta nič lepega. A ker ljudski modrosti pač gre zaupati, je treba najti sonce drugje ali pa o njem vsaj govoriti. Prav to so storili pri reviji Nova. Odkrili so, da 28. maja praznujemo svetovni dan sonca. Da, čisto zares. Tudi sonce ima svoj praznik in skupaj z njim seveda tudi sončni ljudje. Po ugotovitvah uredništva ima sonce veliko ugodnih učinkov na dušo in telo, žal pa tudi škodljive UV-žarke. Zato jih je povsem logično zanimalo, ali se naš zvezdniški živelj tega zaveda in kako se pred temi za telo obremenjujočimi snopi svetlobe tudi zaščiti.
Vinko Šimek, komik, moderator, televizijski in radijski voditelj, pevec, besedilopisec in režiser, kot so po vrsti našteli vse njegove opravilne sposobnosti, je na to temo pojasnil, da je sonce zanj vir energije, ki mu polepša življenje. Takoj ko pokuka izza oblakov, ga pozdravi, ko močneje greje, pa se mu tudi nastavi. A ker se zaveda morebitnih posledic pretiranega nastavljanja soncu, se vedno ustrezno zaščiti. »Pred sončenjem se obilno namažem, in to z doma pripravljeno žavbo iz zelenih orehov, olivnega olja, limonovega soka in kreme solea. Zvečer po prhanju pa se namažem s hladilnim losjonom,« je svoj recept za obvladovanje sončnega sevanja nazorno opisal ljudski Jaka Šraufciger. Tudi pevec ponarodelih stihov Ivan Hudnik ima, kot je naznanil, zelo rad sonce in njegove žarke, saj v življenje prinese veliko lepih trenutkov in koristi. »Je pa seveda enako kot z vsako stvarjo – če pretiravaš, ni dobro. Tudi juha mora biti vroča, ko jo ješ, toliko, da se opečeš, pa spet ne,« je precej nazorno svoj odnos do sončenja predstavil Hudnik. Zato se, preden svoje telo nastavi soncu, namaže s kremo, pa še to včasih ni dovolj, da ga sonce ne bi opeklo. A tudi zaradi tega se ne sekira preveč, saj opekline hitro minejo, ima pa vsaj občutek, da je bil na morju. »Porodi se mi nostalgija na otroštvo, ko smo bili spomladi ali poleti na začetku sezone vsi 'pečeni', saj takrat nismo imeli toliko zaščitnih sredstev ali pa nismo vedeli zanje in se nismo obremenjevali,« je še nadgradil svojo pripoved o izpostavljanju soncu.
Nini Ivanič pomagala vera
Podobno, kot je bilo pretekli teden bolj kislo vreme, je bil kisel tudi slovenski nastop na evropskem glasbenem prvenstvu, na izboru za pesem Evrovizije. Slovenija je ostala brez nastopa v finalu, naša glasbeno-vokalna heroina Ana Soklič je obtičala v polfinalu, uvrstila se je na trinajsto mesto med šestnajstimi nastopajočimi. Ohrabri nas lahko le dejstvo, da nam je največ točk s telefonskim glasovanjem podarila bratska Hrvaška, in to, da za mizerne ocene komisij in poslušalcev ni bila kriva sama. Strokovnjak za višje sile, modo in evrovizijsko glasbo, murskosoboški škof Peter Štumpf, je v binkoštni pridigi spregovoril o tem, zakaj se naši pevki Ani Soklič ni uspelo uvrstiti v evrovizijski finale. Zato, ker govori in poje o Jezusu. Po besedah škofa Štumpfa, ki so jih v svet ponesli na spletnem mestu Radia Ognjišče, Sveti duh preprosto ni hotel, da se pojavi na sceni, kjer v perje in samo v nekaj trakcev odeto človeško meso poveličuje hudobnega duha. »Pesem Ane Soklič je bila preprosto preveč čista in lepa, da bi se znašla na evrovizijski razuzdanosti,« je še poglobljeno popridigal škof Štumpf.
Če že vera v Boga ni pomagala Sokličevi, da se uvrsti v finale, pa je pomagala igralki Nini Ivanič, še sploh takrat, ko ni bilo vse tako lepo, kot je na primer na Evroviziji. »Vera mi je vedno pomagala, da sem težke dni ali celo mesece preživela z upanjem, da bosta božja pomoč in rešitev prišli, da že prihajata in da je Bog z menoj. V vsem tem sem poglobila vero in samo sebe. To me je preoblikovalo v bolj empatično, čutečo, globljo človeško dušo,« je na portalu Aleteia.org razglabljala Ivaničeva. Tudi vedno dobrodušni čuk Jože Potrebuješ se je one dni razgovoril o tematiki, povezani z božjo besedo. Na portalu siol.net sta skupaj z ženo Andrejo pred vesoljno Slovenijo razkrila, kako sta se spoznala. »Šla sva skozi več faz. Prva faza je bila, ko sva bila sošolca. Druga faza je bila, ko sva v cerkvi brala berilo. Vedno sva se prepirala, kdo bo bral prvo in kdo drugo. Zaradi tega sva se verjetno v življenju še največkrat 'spričkala'. Tretja faza zbliževanja pa je bila, ko sva oba zelo rada hodila po veselicah in plesih. Znana sva bila po tem, da sva vedno preplesala od prve pa do zadnje pesmi,« je povedal Jože.
Modni kiks predsednika vlade
V Slovenskih novicah pa so se prejšnji teden ubadali z modo in modnimi zakonitostmi. Pod drobnogled so vzeli elitno zvezdniško druščino, ki nas je vodila v dobrem in slabem v času epidemije. V modni ekspertizi so zapisali, da je Mario Fafangel, ki je aprila že drugič izstopil iz vladne posvetovalne skupine za covid-19, poleg svojega dela, povezanega s korono, nase opozoril tudi s svojimi tetovažami in znakom na maski. »Gre za zaščitni znak zvezdne flote iz legendarnih Zvezdnih stez. V tej ameriški znanstvenofantastični nadaljevanki, ki so jo začeli snemati v 60. letih prejšnjega stoletja, je bil pogosto uporabljen tudi znak z roko, ko se dva prsta držita drug drugega, med paroma prstov pa je razmak. Znak z roko je spremljal tudi legendarni vulkanski pozdrav 'live long and prosper' (živi dolgo in uspešno),« so zabeležili v modnem kotičku.
Če jih je Fafangel z modnim zvezdnim dodatkom docela navdušil, pa so bili bolj kritični do našega vladarja v času covida. Modnim pikolovcem namreč ni ušla modna podrobnost s srečanja našega predsednika vlade s turškim zunanjim ministrom. »Medtem ko je imel vodja turške diplomacije na suknjiču spodnji gumb odpet, je imel Janša oba zapeta, kar je po mnenju nekaterih velika modna napaka, saj moški tako ne krši le modne zapovedi, ki naj bi bila stara več kot sto let, ampak je tako tudi videti 'pomečkan',« so bili strogi do osnovnošolske modne napake našega voditelja. Da ne bi še naprej prihajalo do podobnih modnih anomalij, ki kanijo škoditi javnemu ugledu naše dežele v času predsedovanja Evropski uniji, so na pomoč vsem modno neukim poklicali Ksenijo Benedetti, nekdanjo vodjo protokola Republike Slovenije, da tudi nam laikom razloži, kakšna pravila veljajo pri gumbih na moških suknjičih. »Ko moški stoji, si mora suknjič zapeti na naslednji način: pri treh gumbih je srednji zapet, spodnji odpet, zgornji pa lahko odpet ali zapet; pri dveh gumbih je zgornji zapet, spodnji pa raje odpet; pri enem gumbu je ta zapet; ko gre za suknjič z dvojnim zapenjanjem, so vsi gumbi zapeti; pri telovniku pa je spodnji gumb odpet, a se to pravilo vedno pogosteje krši,« je v učiteljskem slogu vse načine zapenjanje gumbov podrobno razčlenila Benedettijeva.
