»Trška gora je najbolja! Tu je lepota in čar domačije, tu zavre mošt in privro melodije.« Tako je v Novem mestu rojeni skladatelj Marjan Kozina (1907–1966) o zanj najlepši gori zapisal na sliko, na kateri je slikar Lojze Perko upodobil njegovo zidanico na Trški gori. Avtor z bogatim glasbenim opusom, med drugim je napisal glasbo za prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji ter za znamenitega Kekca, je bil svetovljan, a se je s slehernega popotovanja najraje vračal v domačo zidanico sredi trškogorskih vinogradov, kjer so nastale mnoge njegove stvaritve.
V vsaki stvari je videl nekaj lepega
Kozinov nečak Mišo Andrijanič se je veliko družil z stricem. Spominov je ogromno, pravi. »Vsak kamen, vsaka stvar tukaj na Trški gori je bila povezana z njim. Bil je genij, na vse se je spoznal. Povsod ga je bilo dosti. Imel je posluh za slehernega človeka, vsaka, še tako drobna stvar, ga je navduševala,« pravi Andrijanič. »V tej zidanici sva mnogokrat končala najina popotovanja. Pogosto sva sedela na ganku in ob kozarčku vina gledala v dolino.«
Tako je pripovedoval Andrijanič te dni pred Kozinovo zidanico, kjer so novomeški župan Gregor Macedoni, predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt, ravnatelj novomeške Glasbene šole Marjana Kozine Matija Slak in predsednik Društva vinogradnikov Trška gora Marjan Lisac podpisali pismo o nameri za vzpostavitev kulturnega središča Kozinova zidanica – Hiša slovenske glasbe. Novomeška občina je zidanico odkupila na pobudo Društva slovenskih skladateljev in ministrstva za kulturo z namenom, da jo obnovi in v njej uredi hišo slovenske glasbe. Zanjo in za pripadajoči vinograd je odštela 65.000 evrov.
Zidanica kot protokolarni objekt
Po besedah novomeškega župana bodo zidanico v celoti prenovili in jo še nekoliko povečali. »Želimo urediti primeren protokolarni objekt. Lahko bo služil tako ohranjanju spomina na Marjana Kozino kot tudi manjšim družabnim in glasbenim dogodkom Društva slovenskih skladateljev ali pa novomeški glasbeni šoli, ki nosi ime prav po Kozini. Resnično si želimo, da bi objekt s svojim dogajanjem postal živa kulturna dediščina. Pomen te zidanice je najlepše opisal profesor Marko Mihevc z Akademije za glasbo, ko je dejal, da bi lahko bila Kozinova zidanica na Trški gori za slovensko skladateljstvo to, kar je Prešernova hiša v Vrbi za slovensko poezijo,« je dejal Macedoni.
V kletnih prostorih bodo uredili degustacijski prostor, kuhinjo in sanitarije za obiskovalce, v pritličju več manjših skupnih prostorov in Kozinovo spominsko sobo z njegovim klavirjem, v mansardi pa manjše stanovanje za gostujoče skladatelje ali umetnike. Upravljanje objekta je prevzela Glasbena šola Marjana Kozine, Društvo vinogradnikov Trške gore pa bo skrbelo za vinograd in okolico objekta.
Prenova morda že v dveh letih
Kolikšna bo vrednost prenove, je trenutno še težko napovedati, pravi Macedoni, saj gre za dokaj zahtevno obnovo, pri kateri bo treba ohraniti kar velik del elementov kulturne dediščine. Projektno dokumentacijo občina že pripravlja, po županovih besedah bi lahko v drugi polovici leta že kandidirali za državna in evropska sredstva. Objekt bi tako lahko po njegovih besedah obnovili v prihodnjih dveh letih.
Po besedah predsednika Društva slovenskih skladateljev Nenada Firšta velja Kozina za vodilno osebnost slovenske glasbe, ne le kot skladatelj, ampak tudi kot kritik, pedagog. Bil je prvi povojni direktor Slovenske filharmonije, tudi najvišje društveno strokovno priznanje za skladateljske dosežke je poimenovano po njem. Od prenove Kozinove zidanice si obetajo, da bo postala »dobro izhodišče pristne ustvarjalnosti, ne le spomin na izjemnega ustvarjalca, temveč tudi kraj, kjer bodo lahko umetniki ustvarjali, se srečevali. Vse danosti, tako naravne kot kulturne, so tukaj. Če k temu dodamo še vinsko kulturo, mislim, da smo na pravi poti, da naredimo zgodbo, ki bo plemenitila naše življenje in kulturno podobo Slovenije.«