Napadi na novinarje in novinarke številnih medijev, ki v nestabilnih časih poskušajo osredotočeno in profesionalno opravljati svoje delo, so prepoznavna drža oblasti. Obsežna kriminalizacija novinarskega poklica se niti ne pretvarja, da cilj tega početja niso oteževanje in preprečevanje kritičnega odnosa do oblasti in oblastnikov, utišanja, stigmatizacije in diskreditacije drugače mislečih ljudi, tudi javne diskvalifikacije oseb, ki do oblasti ne gojijo simpatizerstva in navijaštva in so zato dnevno podvrženi sistematičnim in organiziranim kampanjam blatenja, vrednostnih obsodb in groženj. Kulture javnega dialoga, vredne tega imena, že predolgo ni, zamenjalo pa jo je sovraštvo in zmerjaštvo.

Medijski trg kot koncept komajda še obstaja, oglaševalski denar iz podjetij v državni ali večinski državni lasti, denar ministrstev, agencij in ostalih javnih inštitucij pa se kot korenček v odnosu s palico podeljuje tistim medijem, ki služijo oblasti kot njena zasebna lastnina in posledično delujejo v škodo javnega interesa in občega dobra. Ministrstvo za kulturo, ki je primarno zadolženo za varovanje javnega interesa na področju komuniciranja, kar je pravni koncept in neločljivi sestavni del človekove in ustavne pravice do svobode izražanja in obveščenosti brez pristranskosti ali navijaštva, aktivno sodeluje v razgradnji medijskega sistema, ki bo imela resne in daljnosežne posledice.

V državi, kjer so novinarji ustrahovani, kjer so mediji podvrženi finančnemu izčrpavanju in kjer je politično urednikovanje postalo »nova normalnost«, demokracija izginja. Zato je skrajni čas, da se člani in članice akademske skupnosti odzovejo na takšno družbeno dogajanje in stanje. Bolj kot kadar koli je prisotna potreba po neoviranem obstoju, delovanju in razvoju neodvisnih in profesionalnih medijev. Bolj kot kadar koli je poudarjeno prisotna potreba po pogumnih in pri svojem delu javnosti zavezanih novinarjev in novinark. Bolj kot kadar koli država potrebuje neodvisen in od politike ločen javni servis, ki bo zagotavljal sporočilno objektivne in vsebinsko kakovostne informacije, namenjene vsem skupinam ljudi v družbi, sleherni državljanki in državljanu. Bolj kot kadar koli se izrisuje tudi potreba po odgovornih državljankah in državljanih, ki se zavedajo, da je zaščita svobode medijev in novinarstva tudi njihova politična in moralna dolžnost, ne le pravica.

S to izjavo izražamo svojo solidarnost s sodelavci in sodelavkami STA. Izražamo tudi podporo vsem ljudem, ki ustvarjajo program na najstarejšem študentskem neprofitnem radiu – Radiu Študent. Vljudno, a odločno pozivamo celotno akademsko skupnost, da se aktivno vključi v iskanje rešitev za dolgoročno finančno stabilnost študentskega radia. Izražamo solidarnost tudi s sodelavci in sodelavkami lokalnih in regionalnih radijskih in televizijskih programov posebnega pomena, ki v izjemno težkih finančnih pogojih opravljajo pomembno družbeno vlogo.

dr. Sandra Bašić Hrvatin, dr. Vlado Kotnik, dr. Karmen Medica, dr. Zoran Medved, dr. Tadej Praprotnik, dr. Susanna Pertot,dr. Peter Sekloča, dr. Andraž Teršek, dr. Primož Turk, dr. Ernest Ženko

oddelek za medijske študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper