Globalizacija je predvsem ekonomska kategorija, saj so njen razvoj spodbujale težnje po učinkovitosti kapitala. Teži k poenotenju oziroma standardizaciji bistvenih in samo bistvenih sestavin, kot so tehnični in tehnološki standardi, trgovinski normativi in trgovinske listine, načini komunikacije, angleški jezik kot lingua franca itd. Osnovna metoda delovanja je brezmejno svobodno tržišče, kjer se legalno in ilegalno pretakajo kapital, blago, storitve in osebe kot surovine za pridobivanje dobička. Lokalizacija se izpeljuje iz človeške skupnosti, ki je najbolj intimno povezana z okoljem. V tem odnosu pa usahne dominacija potrošniškega blaga in s tem potrošništva. Na lokalni ravni se pomembnost izdelkov in storitev ocenjuje po sposobnostih, ki jih imajo ti za zadovoljitev pristnih potreb, ne pa za gašenje potrošniške mrzlice, ki je temelj verovanja v boga, ki se imenuje tržišče.

Lokalizacija je kompleksnejša od globalizacije. Na lokalni ravni izstopajo vse lastnosti sestavin konkretnega, otipljivega okolja, vključno z ljudmi, z njihovimi jeziki, tradicijami, prepričanji in hotenji v buhteči različnosti, ki jo omogočajo neskončne kombinacije možnosti preživetja in življenja. Za vsako lokalno skupnost se omenjeno odvija v opredeljenih časovnih intervalih, ki ni nujno, da so sinhronizirani na širših geografskih območjih. Vse omenjeno se členi naprej v najpodrobnejše inačice, ki se zlivajo in se morajo zlivati v ubranost celote.

Danes se bolj ali manj širi zavedanje, da je globalizacija na svojem zmagovitem pohodu dosegla rob prepada. Če pogledamo rezultate, vidimo, da so z bistroumnim procesom propagande na vseh področjih človeškega delovanja formatirali ljudi do te mere, da smo postali aktivni del in zagovorniki te paradigme. Sprejeli smo vlogo zgolj homogene in atomizirane množice, na eni strani kot posamezniki v medsebojni konkurenci in na drugi strani kot sebični potrošniki. Mnogi so si tešili vest s podporo nevladnim mednarodnim organizacijam, ki so se postavljale v zaščito vidnim krivicam. Globalni plutokrati pa so praviloma financirali nosilce omenjenih organizacij, da bi ohranjali status quo.

Smo na razpotju. Globalne elite s finančnimi oligarhi in multinacionalkami na čelu so že določile bodočo usmeritev razvoja civilizacije, da bi se rešile dokončnega propada, ki je najvidnejši v finančnem sektorju. Po eni strani v raznih, čedalje bolj vidnih oblikah vsiljujejo popolni nadzor nad populacijo, po drugi strani pa omamljajo že tako ukalupljene množice z obetajočimi »rešitvami« podedovanega pustošenja in obljubami srečnega življenja. Naivno je misliti, da gospoda, ki nas je pripeljala do te zablode, dela za korist človeštva.

Ubrati moramo svojo pot, zunaj vsiljenega nam okvira, s povezovanjem v številne skupnosti na lokalni ravni, ki se bodo medsebojno družile na podlagi vrednot in svojih avtentičnih potreb. Zato je potreben miselni preskok vsakega posameznika, ki se lahko uresniči prek zavedanja, prek delovanja na raznih alternativah, in se bo s pogumom postavil po robu vsem oblikam morebitnih prisil.

Za uresničevanje lokalizacije so potrebne množice ozaveščenih ljudi.

Črt Tavš, Koper