Razstave v evropskem parlamentu, ki jih ob svojem predsedovanju pripravljajo posamezne države, praviloma ne vzbujajo posebne pozornosti. Ne glede na to, kako kakovosten je vsakokratni izbor del, je pač jasno, da gre v prvi vrsti za protokolarno gesto, namenjeno tkanju vezi ter medsebojnemu spoznavanju otrok pestre evropske družine, ki so si po vrednotah, pogledih in včasih tudi manirah pogosto precej različni – nekakšna gesta dobre volje torej, ki v osnovi niti ni namenjena umetniškemu občinstvu, temveč počastitvi predsedujoče države in njene kulture. Na takih dogodkih se običajno pričakujeta spoštljiva radovednost in vljudno prikimavanje, ne pa neotesano obnašanje ali celo škandali. No, vsaj dokler ne pride na vrsto Slovenija.
Slovenija ima namreč ministra, ki se dober mesec pred načrtovanim odprtjem te razstave odloči, da jo bo preprosto odpovedal, ker ni bil pravočasno seznanjen s pogoj...
