Negativne vplive pandemije je v preteklem letu občutila sleherna gospodarska panoga in tudi modna industrija pri tem ni bila izjema. Po vrnitvi v normalno stanje so trgovine še naprej poslovale pod posebnimi epidemiološkimi pogoji, z omejevanjem števila ljudi v prostoru, kar je izkušnjo tradicionalnega nakupovanja spremenilo.
Premalo priložnosti za nošenje novih oblačil
Slovenci smo se z nastalimi razmerami odlično spopadli in, kot je pokazala raziskava spletnega modnega butika GLAMI.si, kupovali veliko manj, kot bi sicer. Kar 55 odstotkov vprašanih v raziskavi Fashion (Re)search je še naprej redno kupovalo modne izdelke vse leto, torej v zadnjih 12 mesecih, medtem ko jih je 24 odstotkov kupovalo le po potrebi, ko je bilo denimo treba stare ali strgane čevlje zamenjati z novimi. Ko gre za spremembe nakupovalnih navad, je 53 odstotkov anketiranih kupovalo več ali veliko več kot leto prej, devet odstotkov vprašanih pa je kupovalo precej manj. Najpogostejša razloga za manj nakupov sta bila pomanjkanje priložnosti za nošenje novih oblačil in obutve (48 odstotkov) ter oslabljeno finančno stanje (29 odstotkov). A ko gre za razloge, zakaj Slovenci nakupujemo pogosteje, so bili v ospredju boljši popusti in več ponudbe (39 odstotkov) pa tudi dodaten prosti čas in zadovoljstvo pri nakupu modnih oblačil (35 odstotkov) ter odlična in preprosta izkušnja spletnega nakupovanja kot motivacija za nakup več izdelkov (28 odstotkov).
Pandemija glavni promotor spletnega nakupovanja
Pandemija je bila eden glavnih promotorjev uspešnosti spletnega nakupovanja modnih izdelkov in je pospešila razvoj spletnih prodajaln po svetu, tudi v Sloveniji. V zadnjih 12 mesecih je kar 90 odstotkov vprašanih modne izdelke kupovalo prek spleta, brezplačna dostava spletnega nakupa na dom pa je bila še dodaten razlog za nakupovanje.
Čeprav je spletno nakupovanje v zadnjih 12 mesecih doživelo razcvet, še vedno obstajajo pomanjkljivosti z vidika uporabnikov, zaradi katerih jim tak način nakupovanja ni všeč. Sem sodijo denimo težave pri izbiri prave velikosti izdelka (48 odstotkov), nezmožnost ogleda in otipa izdelka v živo (41 odstotkov) in dodaten strošek dostave (40 odstotkov). Kavbojke, hlače in kratke hlače je kar 48 odstotkov vprašanih navedlo kot izdelke, ki jih je najtežje kupovati prek spleta. Sledijo čevlji (35 odstotkov) ter spodnje perilo in kopalke (19 odstotkov). Spletno nakupovanje ljudem omogoča nenehno odkrivanje in preizkušanje novih blagovnih znamk; dobrih 70 odstotkov vprašanih jih je odkrilo in tudi kupilo na spletu.
Zahtevne razmere so s seboj prinesle tudi gospodarsko krizo. Kot je pokazala omenjena raziskava, mnogi niso imeli razloga ali priložnosti za nakupe, zato so jih v zadnjih 12 mesecih opravili manj. Številni zaradi finančnega stanja, saj so se odločili varčevati pri modi; kar je potrdilo 77 odstotkov vprašanih, ki so skušali varčevati, eni bolj, drugi manj. Glavni način varčevanja je bil pri 56 odstotkih vprašanih čakanje na popuste in različne akcije za priljubljene blagovne znamke. Čeprav je nakup rabljenih izdelkov v zadnjih letih postal svojevrsten trend, je zanimivo omeniti, da so se za prihranek na tak način odločili le štirje odstotki ljudi. Številni so se odločili za varčevanje, zato so kupovali na razprodajah ali pri cenovno ugodnejših blagovnih znamkah, vendar to ni vplivalo na kakovost izdelkov, kupljenih med pandemijo, v primerjavi s predhodnim obdobjem.
Poleg sprememb v nakupovalnih navadah in rasti spletne prodaje pa je raziskava na koncu potrdila tudi spremembo modnih trendov. Športni copati in trenirke so bili najpogosteje uporabljeni izdelki v zadnjih 12 mesecih, ki jih je zaznamovala pandemija.