Politično kadrovanje je po enem letu jasno pokazalo koncept, ki ga z veliko skrbnostjo neguje predsednik vlade: za položaj je potrebna mehko do tal upogljiva hrbtenica, kristalno jasen uvid v Vodjeva pričakovanja in zgolj sled poznavanja področja, tako da lahko On vedno poseže s svojimi, boljšimi rešitvami. Ki seveda služijo višjim, ljudstvu nedoumljivim ciljem. V primeru potrditve Dimitrija Rupla za direktorja Javne agencije za knjigo (JAK) bo tem kriterijem treba dodati še obvezni status čim starejšega upokojenca, ki je pripravljen žrtvovati kofetkanje in se ponovno aktivirati. No, ta kriterij je deloval že pri izbiri Simonitija za ministra za kulturo, a pri Ruplu je dosežek še lepši, star je 75, že osem let v pokoju, misel pa jima približno enako bega zdaj sem zdaj tja, zato se rada zatekata k najljubši rečenici pravih moških v tej deželi: »Zdaj jaz govorim.« Tudi ko ni več niti enega poslušalca.
Rupel je ob misli, da bi se lahko malo sprehodil po Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je sicer zgolj eden od projektov JAK, prav oživel: »Tam bo treba poskrbeti za m...