Potem ko je 26. marca začel veljati sklep sveta zavoda Hrastovec, s katerim so za tri mesece zadržali preklic soglasja Muzeju norosti o uporabi gradu Cmurek na Tratah, naj bi v naslednjem mesecu in pol našli dolgoročnejšo rešitev. Kot kaže, se bo zanjo zavzelo novo vodstvo. Nova sestava sveta zavoda je pred dnevi odstavila direktorico Andrejo Raduha in začasno na ta položaj imenovala Aleksandra Gungla. Ta je v zavodu zadolžen za javna naročila in vodenje vzdrževanja, naklonjen pa je ostanku Muzeja norosti v gradu. Odločitev o zamenjavi je že potrdila občina Lenart, delati pa bo Gungl lahko začel, ko bo to storilo še ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in bo direktorica v odhodu prevzela pošto. Kot začasni direktor lahko deluje največ eno leto, a pravi, da bo že na prvi seji po tem, ko bo nastopil funkcijo, sprožil postopek za imenovanje stalnega direktorja, na to delovno mesto pa se bo prijavil tudi sam.
Gungl je predstavil rešitev
Bistveni razlog za zamenjavo ni problematika Muzeja norosti, ampak očitki, povezani z zaključnim računom za lansko leto in proračunom za letošnje, predvsem z investicijo v gradnjo varovanega doma v Lenartu, o čemer smo že poročali. Prejšnja sestava zavoda ni potrdila zaključnega računa in proračuna, nova pa se je seznanila z zaključnim računom, plana za letošnje leto pa še ni sprejela.
»Zavodu gre za to, da se rešimo tega gradu, ki nam predstavlja le strošek in obveznost. Ne bi ga želel prepusti propadanju, ampak hočem poiskati tako rešitev, da ga bo lahko prevzel Muzej norosti,« je povedal Gungl in razložil, da rešitev že ima. Meni namreč, da ni treba čakati na spremembo šestega člena zakona o varstvu kulturne dediščine in da je grad v nasprotju s trditvami dozdajšnje direktorice mogoče v dolgoročni najem oddati že v okviru obstoječe zakonodaje. »Imamo informacije, da so v preteklosti državno premoženje že dali v brezplačen najem, s tem, da se je najemnik zavezal, da bo vlagal v objekt in da se to vlaganje šteje kot najemnina. Njegov vložek torej ostane državi. Pravniki, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da takšna praksa že obstaja in da ni treba spreminjati zakona. Če se bo to dalo narediti, bomo to vprašanje lahko rešili takoj,« je povedal.
Muzej norosti sam nima sredstev za vzdrževanje, a je že pred časom našel potencialnega najemnika, v tujini živečega domačina, ki je odraščal z gradom, ko so v njem še živeli uporabniki zavoda Hrastovec. »Če je Muzej norosti našel najemnika, ki je obljubil, da bo vlagal v grad, se zavzemam za to, da grad prevzamejo skupaj,« je dodal Gungl.
Grad bo obiskal državni sekretar
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo sicer jutri obiskalo Grad Cmurek, kjer se bodo sestali s predstavniki Muzeja norosti. Na pogovoru ne bo Andreje Raduha, ker je bolniško odsotna, v Muzeju norosti pa upajo, da bo Hrastovec vseeno imel svojega predstavnika in da bo tako mogoče vzpostaviti dialog. Trate bo predvidoma obiskal tudi državni sekretar Cveto Uršič in se tako prvič sestal s predstavniki Muzeja norosti.
»Želimo si, da se Cveto Uršič na lastne oči prepriča o pomenu in stanju državne nepremičnine. Pa da se seznani z regijskim centrom za deinstitucionalizacijo ter s programi, ki jih razvijamo v podporo socialnemu varstvu in prehodu iz institucionalnih v skupnostne storitve,« je povedala vodja Muzeja norosti Sonja Bezjak. Ta si še posebno želi, da bi Uršič prepoznal pomen dela, ki ga opravljajo na socialnem področju, ker je iz objav v medijih razbrala, da jih ministrstvo bolj kot pod socialni uvršča pod kulturni resor. Sonja Bezjak pričakuje tudi, da bodo našli dogovor, po katerem bo zavod Hrastovec dokončno umaknil preklic soglasja o uporabi gradu in da si bodo začeli skupaj prizadevati za dolgoročno rešitev.
