Kot je sporočil statistični urad Surs, sta bili vrednosti izvoza in uvoza marca višji tudi od povprečnih mesečnih vrednosti v prejšnjem letu; izvoz je bil višji za 27,4, uvoz pa za 26,4 odstotka. V obeh tokovih blagovne menjave je bila najpomembnejša trgovinska partnerica Nemčija. Presežek v blagovni menjavi s tujino je bil sicer marca najmanjši v letošnjem letu, dosegel je 0,1 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 103,5-odstotna.
S trgovanjem z državami EU je Slovenija ustvarila 68,6 odstotka vsega izvoza in 69,8 odstotka vsega uvoza. Vrednost blaga, izvoženega v države EU, je znašala 2,4 milijarde evrov, kar je 24,4 odstotka več kot marca lani. Vrednost uvoza iz teh držav se je povečala za 23,1 odstotka na 2,4 milijarde evrov. Vrednost blaga, izvoženega v nečlanice EU, je marca znašala 1,1 milijarde evrov, kar je za 6,1 odstotka več kot marca 2020. Vrednost uvoza iz teh držav se je povečala za 14,7 odstotka na milijardo evrov.
Slovenija je v prvem četrtletju leta izvozila za 9,4 milijarde evrov blaga, kar je za 5,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Uvoz se je povečal za 3,5 odstotka na 8,7 milijarde evrov blaga. Presežek v blagovni menjavi s tujino je v prvih treh mesecih letos znašal 0,7 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 108,1-odstotna, je še navedel urad.
Industrijska proizvodnja v prvem četrtletju z rastjo
Tudi slovenska industrija je v prvem četrtletju v medletni primerjavi zabeležila rast - skupna vrednost industrijske proizvodnje se je povečala za tri odstotke, prihodek od prodaje za 4,1 odstotka in vrednost zalog za 0,6 odstotka. Četrtletna rast vrednosti industrijske proizvodnje je predvsem zasluga predelovalnih dejavnostih, kjer se je proizvodnja zvišala za 3,5 odstotka. Vrednost proizvodnje v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro se je znižala, in sicer za dva oziroma 2,5 odstotka.
V prvem četrtletju je bil skupen prihodek od prodaje v industriji za 4,1 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2020, in to tako na domačem kot na tujem trgu. Višji je bil v V predelovalnih dejavnostih je bil višji za 4,2 odstotka, v rudarstvu pa za 2,2 odstotka. Prihodek se je zvišal v proizvodnji izdelkov za vmesno porabo, in sicer za 8,9 odstotka, in v proizvodnji izdelkov za investicije, za šest odstotkov, znižal pa v proizvodnji izdelkov za široko porabo (za 3,9 odstotka).
Marca je bila vrednost industrijske proizvodnje sicer za odstotek nižja kot februarja, prihodek od prodaje pa za 1,2 odstotka. Navzdol sta jo potisnila nižja vrednosti proizvodnje v rudarstvu (-3,4 odstotka) in v predelovalnih dejavnostih (-1,3 odstotka), medtem ko se je v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro zvišala za 2,3 odstotka. Skupen prihodek od prodaje v industriji je bil v marcu na mesečni ravni nižji za 1,2 odstotka. Na tujem trgu se je znižal za 2,2 odstotka, na domačem trgu pa zvišal za 0,6 odstotka. Prihodek od prodaje v predelovalnih dejavnostih je bil na mesečni ravni nižji za 1,3 odstotka, v rudarstvu pa višji za 6,9 odstotka. Skupna vrednost zalog v industrijski proizvodnji je bila v marcu za 0,7 odstotka višja kot mesec prej.
