Pot do Guantanama ga je vodila čez različne države in skrivne zapore – med drugim tudi na Poljskem – kjer je bil eden izmed prvih terorističnih osumljencev, ki so jih mučili tudi z zloglasnim »waterboardingom«, tehniko mučenja, ki simulira utapljanje. Štiri leta po njegovem priprtju je osrednja ameriška obveščevalna agencija Cia slednjič ugotovila, da Husain ni bil nikoli član teroristične organizacije, kaj šele, da bi sodil v sam vrh Al Kaide. Kljub temu je brez obtožnice kot eden izmed 22 tako imenovanih »večnih zapornikov« še vedno v guantanamskem priporu. Husainova odvetnica Helen Duffy je o njegovem primeru zdaj obvestila delovno skupino Združenih narodov (ZN) za arbitrarne pripore (UNWGAD). Delovnemu telesu urada visokega predstavnika ZN za človekove pravice, ki sicer le sprejema priporočila, nima pa možnosti proti državam, ki jih ne upoštevajo, uvesti sankcije, je v pritožbi zaradi Husainovega trajajočega priprtja sporočila, da so ga po aretaciji pred prihodom v Guantanamo mučili na skrivnih lokacijah na Tajskem, Poljskem, v Maroku, Litvi in Afganistanu. Odvetnica pravi, da je po 19 letih pripora edini možen način za končanje njegove kalvarije ta, da ga izpustijo in da začne rehabilitacijo po vseh mukah, ki jih je pretrpel. Husain je zdaj v priporu že pod četrtim ameriškim predsednikom. Podobno kot Barack Obama je tudi Joe Biden napovedal, da namerava zapreti Guantanamo. Po oceni Duffyjeve bo Bidnov odziv na zahtevke spoštovanja človekovih pravic, med katere spada tudi zahtevek za Husainovo izpustitev, preizkus za novo ameriško administracijo, kako resno misli glede svojih zagotovil spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic.

Ljudje v objektivu Guantanamo Zajn Al Abidin Muhamad Husain Helen Duffy OZN