Obsežni državni ukrepi na trgu dela, povezani s koronavirusom, so lani pomembno prispevali k ohranjanju kupne moči prebivalstva in omogočili nadaljnjo rast razpoložljivega dohodka slovenskih gospodinjstev. Ta se zlasti zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa ni močneje prelil v zasebno potrošnjo, ampak v večje varčevanje gospodinjstev. Vloge gospodinjstev so se v bankah tako povečale na rekordnih 23 milijard evrov. V Banki Slovenije ocenjujejo, da se bo ob izboljšanju epidemiološke slike in posledičnem sproščanju ukrepov razpoložljiv dohodek gospodinjstev v večji meri usmerjal v zasebno potrošnjo.
Zaradi obsežnih podpornih državnih ukrepov na trgu dela (na primer dodatki za delo v času epidemije, ukrep začasnega čakanja na delo, delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, kmete in verske uslužbence), na področju socialnih transferov (solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine prebivalstva) in tudi višjih pokojnin se je lansko leto bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal. Glede na leto 2019 je bil višji za 3,8 odstotka oziroma 1,1 milijarde evrov.
Zasebna potrošnja lani močno upadla
Kljub povečanim finančnim sredstvom, ki so jih imela gospodinjstva na voljo, je zasebna potrošnja v Sloveniji v lanskem letu močno upadla, enaka gibanja pa so bila prisotna v vseh ostalih državah evrskega območja. Razlogi so povezani zlasti z omejitvenimi ukrepi, potrebnimi za zajezitev širjenja virusa, delno pa tudi s previdnostnim obnašanjem prebivalcev. V času spomladanskega in jesenskega zaprtja v Sloveniji je bilo delovanje precejšnega dela storitvenih dejavnosti in trgovin z nenujnim blagom namreč vsaj deloma omejeno. S tem je bilo trošenje potrošnikov v pomembnem delu onemogočeno. Posledično so gospodinjstva lani potrošila približno 2,6 milijarde evrov manj kot leto prej.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da so gospodinjstva svoje prihodke v veliki meri prelila v varčevanje. Stopnja varčevanja se je tako lani glede na 2019 povečala kar za 11,7 odstotne točke na 25 odstotkov. Glavni dejavnik porasta stopnje varčevanja gospodinjstev v lanskem letu je bilo tako imenovano prisilno varčevanje, ki je povezano z nezmožnostjo trošenja v času epidemije. Zlasti spomladi, na začetku epidemije, pa je velika negotovost spodbudila tudi previdnostno varčevanje.
Porast obsega vlog gospodinjstev v bankah
Med posameznimi oblikami varčevanja znaten del odpade na (vpogledne) vloge v bankah. V bilancah bank se povečano varčevanje gospodinjstev odraža v porastu obsega vlog gospodinjstev, ki so se lani povečale za več kot dve milijardi in trenutno dosegajo zgodovinsko najvišje ravni, saj znašajo več kot 23 milijard evrov.
Ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se močneje preliva v večje varčevanje, in na drugi strani zmanjšani zasebni potrošnji, smo prebivalci lani zmanjšali tudi povpraševanje po potrošniških kreditih (poleg Slovenije so takšna gibanja beležile tudi številne druge države evrskega območja). Celoten obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je v letu 2020 posledično zmanjšal za 218 milijonov evrov. Prispevek zmanjšanja potrošniškega kreditiranja k zasebni potrošnji je bil torej majhen.
V Banki Slovenije ocenjujejo, da se bo ob izboljšanju epidemioloških razmer razpoložljiv dohodek gospodinjstev v večji meri usmerjal v zasebno potrošnjo. Ta bo ponovno postala pomembno gonilo gospodarske aktivnosti tako v Sloveniji kot tudi v ostalih državah evrskega območja.
