Glede njegovih podpornikov in izjave SAZU ter »zapoznele« sprave, ki naj bi se nanašala na dogodke izpred osemdesetih let, se je težko znebiti vtisa, da gre za »zanimivo« poenotenje 76 odstotkov akademskega zbora, vrha RKC ter trenutne oblastne elite z Janezom Janšo na čelu. Vse z namenom, da se ob 30. obletnici osamosvojitve poudari vtis uspeha, enotnosti, sreče, zavrženosti življenja v prejšnji skupni državi in kar je še podobnih obletnici »primernih« vsebin. Rezultati te spravaške politike, ki se kažejo v »veličastnem« spomeniku v Ljubljani in v razdeljenosti ljudi, sicer ne zadovoljujejo dejstev v naši družbi in državi. Ampak kot tolikokrat do sedaj toliko slabše za dejstva.
Mogoče pa zainteresirani oblastniki in veljaki ravno to potrebujejo, da se ne opredelimo. Ali pa da nas sedaj, ko ena življenjska generacija NOB odhaja, preštejejo in vidijo, ali je primeren trenutek za kakšno drugo filozofsko, ideološko ali cerkveno akcijo. Kdo ve? Le kam je izginil tisti 24-odstotni ostanek? Pravzaprav bi rad videl, ali gre za javno izjavo in tudi poimenske podpise vseh akterjev. Tako iz radovednosti. Morda bo čez čas še zanimivo.
V vsakem primeru je biti tiho v današnjem trenutku popolnoma nesprejemljivo. Vsi, ki kuhajo sovraštvo in vzpodbujajo nasilje, ne bi smeli imeti odločilne besede. Dejstvo je, da je Slovenija razklana, tudi po zaslugi razpihovanja te spravaške politike, ki ne daje nikakršnih rezultatov sprave. Prej nasprotno: poglablja razkol. Ampak očitno s svojim slalomom, ne desno ne levo, samo naravnost, nazaj, uspešno marsikoga prepriča.
No, pa saj to in takšna nestrinjanja niso niti pomembna, niti med nami običajnimi državljani niti med politiki, ki se ne strinjajo niti o tem, ali sonce sije ali ne. Te razlike so vedno bile, so in bodo.
Kar je pomembno, je to, da znamo razlike premagovati, izbrati rešitve, ki so skupne in ki so, kakor koli se vzame, najboljše za vse. Tega pa nisem videl veliko, ne v preteklosti in ne danes. Pa nisem vernik katere koli stranke ali posameznika. Več je bilo s strani oblastnikov videti skrbi za lastno kot pa za skupno dobro. Ampak, kot rečeno, pustimo si različna mnenja. Tudi oziroma predvsem to je demokracija.
Ker naj bi bilo letošnje leto tudi pomembno zaradi predsedovanja EU, še nekaj besed o tem. Prepričan sem, da si predsedovanja ne zaslužimo, in boljše bi bilo, da bi to opravila katera druga država. Vzrok je več kot na dlani. Toliko sramote, kot nas je še čaka, je enostavno nesprejemljivo za ugled vseh državljanov. Ta elita na oblasti si tega s svojim ravnanjem ne zasluži, ker dela nestrokovno, je nesposobna ter nedržavotvorna. To ne more in ne sme biti zgled katere koli državi v EU in v svetu. Še posebej ne ob zadnjem risanju meja na Balkanu in priprav na nova klanja ter vojno. Za vsem skupaj pa je denar, denar in še enkrat denar. Če je zraven prilika za oblast, pa še toliko boljše.
Tudi razlika med kriminalom in organiziranim kriminalom oziroma državnim kriminalom je danes tanka ali pa je sploh ni. Na koncu je vsa »ljubezen« vseh kriminalcev tako na oblasti kot izven nje v denarju in tem, da jih policija ne bi dobila. Morda so tudi zato sedaj vse silne reorganizacije policije, kadrovske spremembe v njej, objave podatkov o policistih itd. Tudi poskusi podrejanja medijev, tožilstva in sodišč. Čudno, če bi bilo drugače.
Ali bo sistem vse to preživel ali pač ne, je odvisno tudi od vseh nas državljanov in tistih pokončnih institucij ter novinarjev, policistov, tožilcev, sodnikov in drugih, ki dajo kaj nase in na svojo strokovnost ter poštenost. Tudi od protestnikov.
Miloš Šonc, Grosuplje