Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt Life Lynx, ki je zaživel pred štirimi leti, velik izziv, saj na tem območju ne zaznavajo njihove stalne prisotnosti, zato je ključno, da na to območje preselijo tudi samice. Sredi marca so v prilagoditveno oboro na Pokljuko uspešno preselili prvega risa Trisa, ki so ga konec januarja 2021 ujeli v Romuniji na območju okrožja Bacău. Mesec dni kasneje so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali še prvi risji par, Zoisa in Aido.
Med prilagajanjem na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci lovske družine Nomenj - Gorjuše. »Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnikom, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta v novo okolje sita in spočita,« je povedal Peter Benedik, starešina lovske družine Nomenj - Gorjuše, in dodal, da sta bila ob prihodu zelo lačna in žejna, teknila pa jima je lokalna srnjad.
Prav posebno doživetje je bilo zagotovo tudi ponedeljkov izpust. Benedik je ob pomoči Primoža Rautarja iz lovske družine Bohinjska Bistrica, Petra Belharja iz Zveze lovskih družin Gorenjske ter bohinjskega župana Jožeta Sodje na obori previdno odvil vijake in počasi so skupaj spustili vrata, da so jih odprli, ter se umaknili za ograjo. »Tam smo skriti čakali, da risa prideta ven. Nista prišla takoj. Vsega skupaj smo čakali več kot 15 minut. Aida je bila že dvakrat pri vratih, pa je potem še zakrožila po obori. Očitno smo bili tako dobri gostitelji, da se ni hotela posloviti,« je opisal izpustitev živali Benedik. Ob tem je dodal, da se risoma ni pretirano mudilo niti, ko sta oboro naposled zapustila.
Upajo, da bosta risa postala par
Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-jugovzhodnoalpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice.
»Z izpustom Zoisa in Aide smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno v Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj,« je povedal Rok Černe, koordinator projekta Life Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki upa, da bosta risa v naravi postala par.
Do zdaj so gensko potrdili dva primera vključevanja genov karpatskih risov v dinarsko-jugovzhodnoalpsko populacijo. Starša obeh legel sta domača risa Teja in preseljeni Goru. Lani so najprej ujeli njuno prvo potomko riso Malo (leglo 2019), v letu 2020 pa je Teja skotila tri mladiče. Enemu od njih, risu Niku, so nadeli telemetrično ovratnico, s pomočjo katere spremljajo njegovo gibanje.
Veliko si obetajo tudi od danes popoldne izpuščenih risov, ki so prav tako prišli iz Karpatov. »Samec Tris je v nasprotju z obema samicama, Lenko in Julijo, potreboval veliko več časa, da je zapustil ogrado, v kateri se je zadnje dni privajal na gorenjski zrak. Očitno se je zasedel,« je v smehu povedal Černe, ki upa, da bodo vsi trije, tako kot Zois in Aida, ostali pri nas. »V naravi si samec deli teritorij z dvema samicama, ki vsaka pokriva svojih 100 kvadratnih kilometrov. Izpust je bil zato tudi tako načrtovan. Seveda pa bomo videli, kaj se bo v resnici zgodilo.«
Da risov ne ustavijo ne regije, še manj pa meje, je dokazal ris Maks, ki so ga kot prvega spustili pred časom ob meji s Hrvaško. »Glede na podatke, ki jih redno spremljamo, je prišel vse do tromeje, saj smo ga zasledili v bližini Kranjske Gore,« je še povedal sogovornik in dodal, da je za projekt pomembno, da v tem tednu izpuščene živali ostanejo v stiku in da se med seboj parijo. »Kajti le tako bomo dosegli zastavljen cilj,« je še povedal sogovornik in dodal, da trenutna populacija pri nas šteje dvajset odraslih zveri.
Zveri, pomembne za naš ekosistem
Doselitev risov v gorenjske gozdove je sprejela tudi lokalna skupnost. »Ko smo prejeli razlago, zakaj se ris doseljuje k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so že bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in mislim, da bo ta ris tudi,« je povedal bohinjski župan Sodja. Več kot 500 udeležencev je namreč glasovalo za pet imen Boris I., Maršal, Noris, Roman in Zois, ki so jih predlagali lokalni lovci iz lovskih družin Nomenj - Gorjuše, Bohinjska Bistrica in Stara Fužina. Izid glasovanja je bil zelo tesen, največ glasov je dobilo ime Zois – po Žigi Zoisu, slovenskem razsvetljencu, gospodarstveniku in podjetniku iz 18. stoletja, ki se je navduševal tudi nad naravo, predvsem zoologijo, botaniko in mineralogijo. Risa Aida pa je v Slovenijo pripotovala z imenom, saj je bilo njeno ime izbrano med predlogi, kot so še Carpathina, Feleena, Victoria, Dava, Néa in Teodora.