V Nacionalnem muzeju moderne umetnosti v Zagrebu so včeraj odprli razstavo Vezi – Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama. Gre za najpomembnejši letošnji razstavni projekt Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, ki je k sodelovanju privabila dve pomembni zagrebški instituciji, poleg nacionalnega muzeja tudi Akademijo za likovno umetnost. Na ogled bo do 20. junija, septembra pa jo bodo v še večjem obsegu postavili v kostanjeviški galeriji in ob tem izdali tudi slovensko-angleški katalog z obsežnim dokumentarnim gradivom.
Na ogled več kot sto del
Po besedah direktorja Galerije Božidarja Jakca Gorana Milovanovića v zadnjih letih načrtno gradijo program mednarodnih muzejskih projektov. Ker njihove zbirke datirajo predvsem v obdobje med obema svetovnima vojnama, so se po uspešni razstavi Obrazi ekspresionizma, ki se je dotikala v Pragi študirajočih avtorjev, v tokratni razstavi usmerili na tiste, ki so nekoliko kasneje študirali v Zagrebu. V obdobju med obema vojnama je namreč na zagrebški akademiji študiralo skoraj sto slovenskih umetnikov in umetnic. Mnogi med njimi so pomembno zaznamovali slovensko likovno umetnost, bili so tudi med prvimi profesorji novoustanovljene likovne akademije v Ljubljani leta 1945.
Avtorici razstave dr. Asta Vrečko iz Galerije Božidarja Jakca in Dajana Vlaisavljević iz zagrebškega Nacionalnega muzeja moderne umetnosti sta na razstavo postavili več kot sto slikarskih in kiparskih del ter grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov, nekdanjih študentov zagrebške akademije, med njimi Zorana Didka, Jožeta Gorjupa, Franceta Goršeta, Mihe Maleša, Franceta Miheliča, Zorana Mušiča, Marija Preglja, Mire Pregelj, Nikolaja Pirnata, Maksima Sedeja, Gabrijela Stupice in drugih. Dodali so jim dela hrvaških kolegov tistega časa, med drugim Marijana Detonija, Antuna Motike, Frana Šimunovića, pa profesorjev z akademije Ljube Babića, Vladimirja Becića, Krsta Hegedušića, Ivana Meštrovića in drugih. Poleg del iz kostanjeviške galerije in zagrebškega nacionalnega muzeja so na razstavi še dela iz petnajstih slovenskih in hrvaških javnih institucij, mnogih zasebnih zbirk ter arhiva zagrebške akademije.
Akademija z ugledom
Zagreb kot kulturno središče je bil edino mesto, ki je imelo takrat v novoustanovljeni jugoslovanski državi likovno akademijo; ta je bila sicer ustanovljena že leta 1907. Njen rektor je bil med letoma 1922 in 1944 eden najbolj priznanih jugoslovanskih umetnikov Ivan Meštrović, ki je akademijo dvignil na raven, primerljivo s podobnimi evropskimi ustanovami.
Šolanje je bilo plačljivo, vendar je bila šolnina prilagodljiva socialnemu statusu študenta, na podlagi prošnje pa so bili lahko študentje šolnine tudi oproščeni. »Študente je spremljalo pomanjkanje, revščina in lakota sta se zasidrali tudi v njihovo motiviko,« pojasnjuje kustosinja razstave Asta Vrečko. Iz zagrebške akademije se je po njenih besedah razvilo več umetnostnih generacij, ki so odločilno zaznamovale slovensko umetnost 20. stoletja. Med drugim omenja tako imenovano generacijo Neodvisnih, ki je imela leta 1940 v Domu likovnih umetnosti v Zagrebu odmevno razstavo. Konec leta so jo prenesli tudi v Jakopičev paviljon v Ljubljano. Tudi nekatera dela s te razstave bodo po osemdesetih letih ponovno na ogled na tokratni razstavi v Zagrebu, še pravi kustosinja.
Angažirana grafika
Na akademiji je bil zelo pomemben študij grafike. »Prav v grafiki se je najbolj odražala angažirana umetnost, ko so umetniki neolepšano upodabljali kmečko življenje, reveže, življenje v predmestjih in gostilnah,« pojasnjuje Asta Vrečko. Močna tradicija grafike je leta 1955 prispevala tudi k nastanku enega največjih mednarodnih umetnostnih dogodkov pri nas, ljubljanskega grafičnega bienala, ki živi še danes.
»Sistematično delo pri mednarodnih projektih je za Galerijo Božidarja Jakca izjemnega pomena, saj na ta način iz leta v leto rastemo, tkemo pomembno mrežo partnerskih institucij, kar nam je letos prineslo tudi nominacijo za mednarodno nagrado živa za najboljši slovanski muzej,« dodaja Milovanović. Jeseni naj bi kostanjeviška galerija v Muzeju sodobne umetnosti gostovala še s sodobno razstavo Nova doba, ki so jo v galeriji pripravili lani.