Vodenje vladne službe za zakonodajo danes začasno prevzema Mateja Lekan Štrukelj. Za to mesto se je sicer na razpisu kot edini potegoval Janez Pogorelec, ki je v preteklosti že vodil službo, a ni bil izbran. Pogorelec, aktivni član NSi in tudi član strankinega izvršilnega odbora. je povedal, da je to diskrecijska pravica premierja. Uradniški svet namreč najprej pregleda vloge prijavljenih kandidatov, ali izpolnjujejo pogoje - v tem primeru le Pogorelčeve, ki je pogojem zadostil, saj je nenazadnje že vodil to službo -, nato pa premier vladi predlaga kandidata med tistimi, ki pogoje izpolnjujejo. Lahko pa se odloči tudi, da ga ne izbere.
V kabinetu predsednika vlade so povedali, da na natečaju ni bil izbran noben kandidat, zato je premier vladi predlagal, naj za v. d. direktorice imenuje Lekan Štrukljevo, ki izpolnjuje predpisane pogoje. To funkcijo bo opravljala do imenovanja novega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, a največ za šest mesecev oziroma najdlje do 19. oktobra letos.
V NSi presenečeni
Po nekaterih neuradnih informacijah so v NSi presenečeni nad zaključkom natečaja, uradno pa imenovanja Lekan Štrukljeve za v. d. direktorice niso želeli komentirati. Pojasnili so le, da stojijo za Pogorelčevo kandidaturo.
Pogorelec sicer pravi, da v tej vladi zagotovo ne bo več kandidiral za ta položaj. Kot je dejal, direktor službe za zakonodajo ne more iti čez zakonitost določenih zadev. Mora povedati in opozoriti na pomanjkljivosti predpisov, saj le tako vlada lahko sprejme obveščeno odločitev.
»Če si direktor službe za zakonodajo, je tvoja dolžnost, da opozarjaš na nepravilnosti v predpisih, na skladnost z ustavo in pravno sistemsko in nomotehnično ustreznost. A s to resnico jih obremeniš in je to zoprno, vsem vladam je pogosto težko sprejeti, da jim pomagaš, da ne zaidejo v težave, ne pa jih oviraš pri njihovih prizadevanjih po čimprejšnjem sprejetju predpisa. Zato je ta položaj zelo zahteven, morda sploh eden najzahtevnejših položajev v državni upravi,« ocenjuje Pogorelec, ki se je sicer v preteklosti že dvakrat potegoval za ustavnega sodnika, enkrat pa za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.
Položaj lahko brez javnega natečaja opravlja v.d.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da se položaj generalnega sekretarja in generalnega direktorja v ministrstvu, direktorja organa v sestavi in vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja uprave lokalne skupnosti pridobi z odločbo o imenovanju. Generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren.
V zakonu je tudi določeno, da lahko v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti. Za vršilca dolžnosti je brez javnega natečaja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. V primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok iz tega odstavka ponovno teči. Po dveh ponovitvah javnega natečaja se rok lahko podaljša le, če se na javnem natečaju ne izkažeta kot primerna vsaj dva kandidata.
