Na današnji seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so člani obravnavali predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu. Člani so podprli predloge sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, da država pokrije izpad prometa, zniža DDV in subvencionira regres. Zavzeli so tudi za takojšnje odprtje gostinske dejavnosti v vseh regijah in za odpravo neživljenjskih pogojev.
»Panogi gostinstva in turizma sta zagotovo največji žrtvi epidemije. Gostinci so zaprti že osem mesecev. Država jim mora z ukrepi pomagati, saj so se v izjemno težkem položaju. Predvsem pa je treba odpreti gostinsko dejavnost v vseh regijah in tudi gostincem končno dovoliti delati,« je dejal predsednik OZS Branko Meh.
Pomoč panogi gostinstva in turizma se sicer predvideva v novem interventnem zakonu. »Osnutka interventnega zakona še nimamo, zato lahko o njem zgolj govorimo. Naš predlog je, da država pokrije nadomestilo za izpad prometa in subvencionira regres v višini tisoč evrov na zaposlenega. Predlagamo tudi, da se zniža stopnja DDV za storitve v gostinstvu in turizmu, in sicer do konca leta 2022. Za ta korak se je že odločilo osem evropskih držav,« je predloge sekcije za vključitev v interventni zakon pojasnil Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
»Pogoji so nesmiselni in se jih ne da spoštovati«
Drago Delalut, gostinec in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) je opozoril, da se je zaradi prestrogih pogojev le malo gostincev odločilo za odprtje teras v tem tednu. »Zakaj so blazine na stolih v gostinskem obratu bolj rizične kot oblazinjeni stoli v javnem prometu?,« se je vprašal Delalut, Cvar pa je dejal, da stroka in vlada glede pogojev nista upoštevali pripomb OZS. »Pogoji so nesmiselni, v praksi se jih ne da spoštovati. Meter in pol pri isti mizi je nerazumljiv pogoj,« je prepričan Cvar, ki je obenem pojasnil, da je strokovni svet za turizem predlagal, da bi bili delavci v turizmu uvrščeni na seznam za prednostno cepljenje, s čimer bi se izognil tedenskemu testiranju zaposlenih.
V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS predlagajo, da se poleg ostalih že veljavnih ukrepov, ki se morajo podaljšati do konca leta 2021, sprejme nov ukrep, ki bo zagotovil sredstva za ponovni zagon v panogi gostinstva in turizma. Vsi, ki jim je bilo z odlokom prepovedano opravljati dejavnost ali so imeli bistveno zmanjšan obseg poslovanja, bi morali prejeti enkratno nadomestilo v sorazmerni višini upada prometa. Prav tako v sekciji opozarjajo na težave tistih podjetij, ki so zaradi pogojev v razpisih ali ukrepih bili neupravičeno izključeni do posameznih pomoči. Nekateri pa bi morali zaradi nižjega upada prometa, zgolj za odstotek ali dva, državno pomoč v celoti povrniti, čemur člani OU OZS odločno nasprotujejo.
Sindikat s peticijo za vrnitev gostincev na delo
Vrnitev delavcev in delavk v panogi nazaj na delo zahteva tudi Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki je v ta namen začel zbirati podpise pod peticijo. »Ne bomo dovolili, da vlada z nenehno spreminjajočimi ukrepi uniči še več delodajalcev in zaposlenih delavcev, ki so že več kot pol leta na čakanju na delo doma,« so zapisali v sindikatu.
Opozorili so, da je bilo v času epidemije v panogi gostinstva in turizma odpuščenih že 12.300, propadlo pa več kot 3000 subjektov. Za to je po njihovem kriva vlada, ki »ni oblikovala pravih ukrepov za ohranjanje delovnih mest v tej panogi«. Delavke in delavci že šest mesecev prejemajo zgolj 80-odstotno nadomestilo plače, stiske so vsak dan večje. »Ljudje želijo in morajo delati, zato da bodo lahko preživeli. In če jim vlada prepoveduje delati, jim mora pokriti ves dosedanji izpad dohodka in zagotoviti 100-odstotno nadomestilo plače,« so prepričani.
Na Zavodu RS za zaposlovanje so danes pojasnili, da se je marca letos v evidenco brezposelnih prijavilo 370 oseb, ki so bile zaposlene na področju gostinstva in turizma. V prvih treh mesecih letos pa se je skupaj iz te panoge prijavilo 1867 oseb. Konec marca je bilo tako v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 9095 oseb, kar je 2337 oseb ali 34,6 odstotka več kot marca lani. Februarja lani je bilo sicer v evidenci brezposelnih prijavljenih 5716 oseb s področja gostinstva in turizma.
V obdobju od januarja do marca letos se je v evidenco brezposelnih iz panoge prijavilo daleč največ natakarjev, sledijo kuharji, kuhinjski pomočniki, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki in podobni kadri v uradih, hotelih in drugih ustanovah, hotelski receptorji, tajniki, drugi delavci za preprosta dela, menedžerji v restavracijah in podobnih gostinskih obratih, pripravljavci hitre hrane in drugi.
