Življenje in delo etnologinje in antropologinje dr. Branislave Sušnik (1920–1996) je bilo pri nas vse do 90. let minulega stoletja dokaj neznano, deloma zato, ker se je kot pripadnica povojne emigracije znašla med »pozabljeno« izseljensko inteligenco, a tudi zato, ker je od leta 1951 živela v Paragvaju, kjer se je posvečala tako terenskim in teoretskim raziskavam kot tudi pedagoškemu delovanju in muzealstvu.
Od leta 1952 do smrti je vodila Etnografski muzej Andrésa Barbere v Asunciónu, dolga leta je bila na čelu katedre za arheologijo in etnologijo na tamkajšnji univerzi, nemara najglobljo sled pa je zapustila s številnimi raziskovalnimi odpravami med staroselska ljudstva tropskega pragozda in pa težko dostopnih sušnih predelov pokrajine Chaco; prav njeno terensko delo je bilo bistvenega pomena za razumevanje teh skupnosti, saj je med drugim napisala več slovarjev staroselskih jezikov ter izdala več kot 80 strokovnih publikacij, od člankov do knjig, s katerimi je pomembno prispevala k razvoju južnoameriške antropološke misli.
Med divjino in teorijo
Pred stoto obletnico njenega rojstva (ta je bila lani) so začeli v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v sodelovanju z Etnografskim muzejem Andrésa Barbere pripravljati razstavo o življenjski in poklicni poti te nenavadne znanstvenice, ki si je v paragvajski družbi pridobila izjemno veljavo ter ugled in prejela visoka državna priznanja, po njej pa je poimenovana tudi ulica v bližini »njenega« muzeja. Postavitev, ki jo je vsebinsko zasnovala dolgoletna raziskovalka njenega dela, etnologinja dr. Marija Mojca Terčelj, bodo virtualno odprli nocoj ob 18. uri na youtube kanalu SEM, ob tem pa bodo predpremierno predvajali tudi 24-minutni dokumentarni film Spomini na Branislavo Sušnik, ki ga je posnel Diego Segovia Palau.
Razstava La Doctora (vzdevek Sušnikove med staroselci) v štirih zaokroženih vsebinskih sklopih med drugim predstavlja studijske posnetke muzejskih predmetov, ki jih je znanstvenica nabrala na terenskih odpravah, danes pa so del zbirk Etnografskega muzeja Andrésa Barbere, številne avtorske terenske fotografije, obsežno dokumentarno in fotografsko gradivo ter tudi knjižne izdaje njenih del. Na ogled bo vse do konca leta, spremljal pa jo bo tudi program tematskih dogodkov, ki bo prilagojen epidemiološkim razmeram in ga bodo objavljali sproti.
