»Količke sem že pripravil, prav tako sadike. Skopali bomo dovolj globoko in široko sadilno jamico, da bo koreninska gruda pokrita z zemljo. Ko bomo v jamo dali sadiko, moramo biti pozorni na to, da bo koreninska gruda lepo razporejena in da korenine ne bodo stisnjene. To je pomembno, da bo imela rastlina ustrezne pogoje za začetek rasti. Kot vidite, so sadike majhne, ampak če bomo ta gozd lepo negovali in zanj skrbeli, ga bodo lahko občudovali še naši prihodnji rodovi,« je začetek sajenja dreves blizu Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini pospremil tamkajšnji revirni gozdar Primož Kalan. Družba Slovenski državni gozdovi je namreč v sodelovanju z občino Gorenja vas - Poljane, Gorenjsko banko in Zavodom za gozdove Slovenije pripravila promocijsko sajenje dreves. Skupaj so posadili 36 sadik 12 različnih drevesnih vrst, s čimer se začenja temeljita obnova tamkajšnje gozdne učne poti, za katero bo z donacijo poskrbela Gorenjska banka.
Raznolike sadike zamenjale stare smreke
Ker je sajenje dreves potekalo na poseki, nas je zanimalo, kaj se je s tem delom gozda lučaj proč od Tavčarjevega dvorca pravzaprav zgodilo. »Ta gozd je bil posajen v letu 1920. Takrat je bila v Sloveniji v ospredju nemška gozdarska šola, ki je zagovarjala monokulturnost in hitro rastoče vrste, zato so ga sestavljale večinoma smreke. Dosegel je lepo ekonomsko zrelost. Potem smo ga posekali in zdaj ga bomo obnovili po slovenskem konceptu: sonaravno, trajnostno in mnogonamensko,« je pojasnil gozdar Kalan, medtem ko je budno spremljal sajenje prve sadike – tise, ki dopolnjuje tudi bližnjo podobo grobnice. »Določene drevesne vrste imajo simbolni pomen. Tisa je bila v preteklosti pogosto posajena na pokopališčih, že v antiki je bila posvečena božanstvom smrti. To je dolgoživa drevesna vrsta, ki dočaka tudi 3000 let,« opozarja gozdar. Med novo posajenimi drevesi so tudi oreh, javor in nekatere divje sadne vrste, ki so hrana gozdnim živalim.
»Tisa je bila prva drevesna vrsta, ki je bila v Sloveniji zaščitena,« opozarja Branko Štunf, vodja ljubljanske poslovne enote družbe Slovenski državni gozdovi. »Naš primarni interes ni maksimalni dobiček, ampak sonaravno gozdarjenje, da tudi zanamcem pustimo stabilne in ohranjene gozdove,« pojasnjuje in dodaja, da je sestavni del tega tudi sečnja. »Brez tega jih ne moremo obnavljati, starejši gozdovi pa so bolj podvrženi negativnim vplivom okolja, ki jih je vsako leto več,« pravi.
Po novem dve trasi gozdne učne poti – krajša in daljša
»Začetki te gozdne učne poti segajo v čas prejšnje države. Potrebuje pa nekaj osvežitev. Potrebe ljudi in tehnologija so se v tem času spremenile,« pravi Martin Umek iz kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Opozarja, da gozdno učno pot sicer vsako leto obišče precej šolskih in vrtčevskih otrok, zato so v zavodu zelo veseli, da jo bodo obnovili. »Prenova je v fazi pridobivanja še zadnjih soglasij. Po novem bosta dve trasi poti, krajša bo dolga slab kilometer, daljša pa malo več kot dva kilometra. Točke s tablami bodo opozarjale obiskovalce na zanimivosti, ki jih bodo dodatno popestrile karikature domačina Borisa Oblaka. S pomočjo QR-kod in sodobne tehnologije pa bodo obiskovalci na vsaki točki lahko pridobili še dodatna pojasnila,« pravi Umek. Table bodo podrobneje opisovale naravo, gozd, živali v gozdu, rastline, primerno obnašanje v gozdu in njegov pomen, ki se ga po njegovem mnenju pogosto ne zavedamo zavestno. »Računamo, da bo pot dokončno obnovljena do konca letošnjega leta,« še dodaja.
»Vse gozdne učne poti v Sloveniji so namenjene temu, da bi obiskovalcem na primerne načine pokazale vlogo in pomen gozda ter opozorile na lokalne zanimivosti, med katere zagotovo v tem okolju sodi Tavčarjev dvorec,« meni Umek. Župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež pa pojasnjuje, da bodo obnovljeno gozdno učno pot dodali v ponudbo Tavčarjevega dvorca in Poljanske doline, za katero sicer skrbi tamkajšnji javni zavod za turizem. »Predvsem bi k nam radi privabili družine,« pravi župan.