Od začetka leta je pri plačilih na spletu obvezna uporaba dveh od treh varnostnih elementov, ki dokazujejo, da je plačnik imetnik plačilne kartice. Evropska zakonodaja zahteva najmanj dva od treh varnostnih elementov: nekaj, kar uporabnik ve (na primer geslo, koda PIN ali odgovor na varnostno vprašanje), nekaj, kar ima (na primer pametni telefon ali druga mobilna naprava), in nekaj, kar je (na primer prstni odtis).
Začetne težave so odpravljene
»Banke smo se trudile, da stranke s spremembo, ki je v veljavo prišla 1. januarja, nimajo dodatnih stroškov,« je na dogodku za medije v organizaciji ZBS zatrdila članica delovne skupine za kartično poslovanje Tanja Šešič. »Tako smo iskale različne načine, nekatere so omogočale potrjevanje spletnih nakupov prek mobilne ali spletne banke, nekatere prek drugih fizičnih naprav, kot so prenosni čitalci in žetoni za potrjevanje, tu so Flik plačila,« je naštela nekaj možnosti.
Podčrtala je, da so slovenske banke 1. januarja uvedle zahtevane rešitve iz nove zakonodaje, čeprav so marsikateri drugi subjekti iz EU zamujali, zato je v prehodnem obdobju tudi prihajalo do določenih težav oziroma zavrnjenih transakcij. Zdaj težav ni več oziroma so minimalne, je navedla. Poudarila pa je tudi, da se bo digitalizacija po svetu le še krepila, banke pa ne bodo mogle ponuditi oz. razviti rešitev v skladu z rešitvami vsakega globalnega trgovca.
Kako s tistimi brez mobilnega telefona
V Sloveniji se pojavlja zlasti vprašanje, kako naj plačilne storitve izvajajo stranke, ki nimajo mobilnih telefonov. »Nekatere banke že imajo dodatne rešitve, nekatere jih še iščemo in delamo na tem, da bo to čim prej. Teh strank ne želimo pustiti na cedilu,« je poudarila Šešičeva, čeprav je dodala, da je takih strank le peščica.
Ključno po njenem pa je, da so imetniki kartic dolžni preveriti spletnega trgovca, zlasti tistega, ki ga ne poznajo - denimo kontaktne podatke, postopke reklamacije, čas dostave in podobno. Tudi direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo je poudarila, da do večine zlorab pri spletnih nakupih prihaja zaradi človeške napake, površnosti ali neznanja, in sicer se to pojavlja zlasti na strani strank.
Delež goljufij na bankomatih se zmanjšuje
Predsednik odbora za plačilni promet pri ZBS Boris Bjelica je poudaril, da je nove rešitve najbolj varno implementirati s sodobnimi napravami, kot so denimo mobilni telefoni. Prepričan je, da bodo banke našle rešitve za vse svoje komitente, saj bodo sicer ti odšli drugam. Spomnil je tudi, da je večina bank in hranilnic komitentom omogočila tudi uvrstitev prejemnikov plačil med zaupanja vredne oziroma na tako imenovano 'belo listo'; za takšno transakcijo nato ni potrebno izvajati vsakokratne močne avtentikacije.
Robert Rajšp iz Banke Slovenije pa je dejal, da se v zadnjih letih večina goljufij pri plačilih dogaja v okviru spletnega poslovanja, zlasti pri kartičnih plačilih, ko kartica fizično ni prisotna. Te goljufije predstavljajo med 70 in skoraj 80 odstotkov vseh goljufij pri kartičnih plačilih. Medtem se delež goljufij na bankomatih in terminalih POS zmanjšuje; trenutno znaša okoli 15 do 20 odstotkov.
