EU je zavrnila črnogorsko prošnjo za pomoč pri odplačevanju kitajskega posojila za gradnjo pregrešno drage in nerentabilne avtoceste. A v Podgorici še vedno upajo na 500 milijonov evrov pomoči in računajo na to, da želi EU zaustaviti kitajsko podrejanje Balkana.
Evropska komisija je sporočila, da je zdaj dobila še uradno prošnjo Črne gore za pomoč pri odplačevanju 800 milijonov evrov vrednega kitajskega posojila, čeprav je Bruselj že v ponedeljek zavrnil možnost, da bi v tem primeru lahko pomagal Podgorici. Gre za posojilo, ki ga je pred sedmimi leti pri Kitajcih najela vlada Mila Đukanovića za gradnjo štiridesetkilometrskega odseka avtoceste med Podgorico in severnim delom države. To bi bil prvi zgrajeni del avtocestne povezave med turistično črnogorsko obalo in Srbijo. Po uveljavljenem modelu je posojilo, ki predstavlja 85 odstotkov vrednosti gradnje odseka, zagotovila kitajska državna banka, delavci pa so v veliki meri Kitajci. Potem pa se je Črna gora znašla v hudi finančni krizi zaradi propadle turistične sezone zaradi epidemije in s težavami pri odplačevanju posojila, ki znaša kar četrtino črnogorskega javnega dolga.
Bruselj je leta 2014 svaril
Do leta 2035 je Črna gora obvezana odplačati 66 milijonov evrov posojila na leto. Če tega ne stori, ima kitajska banka, ki je posodila denar, po pogodbi pravico, da se polasti zemljišč na trasi avtoceste. Na podoben način so preko posojil za velike infrastrukturne projekte postali dolžniki Kitajcev že denimo Pakistan, Šrilanka in Džibuti. Podgorica se želi temu izogniti, zato je sredi marca prošnjo za pomoč na EU naslovil liberalni in proevropski namestnik premierja Dritan Abazović. Za pariški dnevnik Le Monde je dejal: »Smo majhna in revna država s 600.000 prebivalci, odvisna od turizma. Za nas je nemogoče, da bi vrnili (Kitajcem) ta denar zdaj, v času koronavirusa. Lanska turistična sezona je bila za nas povsem izgubljena, ne vemo niti, kako bo z letošnjo.« Ob tem je jezen na Đukanovićevo vlado, ki ji očita, da gre pri projektu za »eno najdražjih avtocest na svetu, saj kilometer stane 26 milijonov evrov. Roki za končanje niso upoštevani, Kitajci pa pravijo, da smo mi krivi, ker nismo dovolj hitro izdali vseh dovoljenj.«
Zunanjepolitični tiskovni predstavnik evropske komisije Peter Stano je v ponedeljek zavrnil črnogorsko prošnjo, rekoč, da »jim še naprej stojimo ob strani, a ne vračamo posojil, ki jih (Črnogorci) najemajo pri tretji strani«. Kljub zavrnitvi Abazović še vedno upa, da bo EU posodila 500 milijonov evrov: »To ni veliko za EU, nam pa bi omogočilo, da stabiliziramo finance in imamo operativni proračun.« Podpredsednik črnogorske vlade svoje upanje opira na prepričanje, da se želi EU zoperstaviti vse večjemu kitajskemu vplivu na Balkanu.
Vendar evropske institucije že vse od leta 2006 nasprotujejo takšni gradnji avtocest in v Bruslju so leta 2014 zaman poskušali vlado v Podgorici odvrniti od najema kitajskega posojila. Sicer pa vsak z zdravo pametjo ve, da se v notranjosti Črne gore spričo redkega prometa ne splača graditi avtoceste, ki je draga tudi zaradi hribovitega terena. Med drugim bo potekala preko reke Tare.