Dan Brown: Divja simfonija (Modrijan, 2021)
Dan Brown, prav tisti, ki je napisal Da Vincijevo šifro, je napisal tudi slikanico za otroke Divja simfonija. V njej nastopajo živali, ki plešejo, pojejo in igrajo inštrumente, predstavlja pa jih Maestro Miš, ki ob vsaki pesmici navrže še spodbudno modro misel. Brown se tako izkaže še kot pisec otroške poezije, vsako pesem pa spremljajo tudi skladbe, ki jih je zložil sam; do njih je mogoče priti s pomočjo QR-kode. Prisrčne ilustracije so delo Susan Batori, prevod pa Aleksandre Kocmut.
Deborah Levy: Mož, ki je videl vse (Beletrina, 2021)
Nedavno smo prebirali avtobiografski roman Vsega tega nočem vedetiDeborah Levy, zdaj imamo pred sabo Moža, ki je videl vse. Junaka zbije avto v Londonu, a se mu na videz ne zgodi nič; obišče dekle, seksata, se razideta. Ko kot zgodovinar nato odpotuje v Vzhodni Berlin tik pred padcem zidu, se začnejo v čudnem deliriju tam prepletati marksizem, erotika, krivda in pop kultura, pa tudi vprašanje, kaj vse smo pripravljeni spregledati, da bi ohranili o sebi določeno mnenje. Prevod Jerneja Županiča.
Irena Androjna: Modri otok (Mladinska knjiga, 2021)
Avtorica pripovedi Začarano poletje in številnih radijskih iger za otroke Irena Androjna je svoj drugi roman Modri otok umestila na Jadran. Adrijan, Ernest in Lena naj bi se dva tedna tam posvečali navadam otoških prebivalcev in se predajali morskim radostim, a se nehote zapletejo v skrivnostno mrežo, ki jo tke svetilničar Stibor. V napeto zgodbo, ki je namenjena predvsem mladim bralcem, je avtorica vtkala tudi fantazijske elemente.
Lidija Rezoničnik, Seweryn Kuśmierczyk; Faraon, Svatba, Mati Ivana Angelska (Znanstvena založba FF UNI LJ, 2021)
Monografija iz serije Mojstrovine poljske književnosti in filma to pot predstavlja tri izbrana dela poljskega literarnega kanona in njihove filmske adaptacije – Faraona, Svatbo in Mater Ivano Angelsko. Slovenska polonistka Lidija Rezoničnik in poljski kulturolog ter filmolog Seweryn Kuśmierczyk literarna dela prestavita v širšem kulturnem kontekstu, tega pa upoštevajo tudi filmske obravnave in interpretacije, ki temeljijo na metodi antropološko-morfološke analize filmskega dela.
Nataša Sukič: Amplituda (Škuc, 2020)
Amplituda je sedmo prozno delo Nataše Sukič in naslednji »roman« po Pikniku, ki je nevarno blizu kratki prozi. Prvoosebna pripoved neimenovane junakinje postavlja v fokus soočanje s telesom in starostjo, predvsem z družbeno percepcijo starosti in sovražnosti sveta na robu epidemiološke katastrofe. Slogovno pa avtoričina pisava ponovno asociira na filmsko kadriranje, ključno ostaja njeno osredotočanje na atmosfero, konceptualno zasnovo pa tokrat išče v intermedialnih zmožnostih literature.
