Prvič po 22. avgustu lani v Brianconu bo jutri v mednarodni konkurenci znova na delu najboljša slovenska športna plezalka Janja Garnbret. Korošica bo v Meiringenu tekmovala na svetovnem pokalu v balvanskem plezanju. V Švici je nazadnje potekal svetovni pokal predlani, ko sta bila najboljša Čeh Adam Ondra in Garnbretova.
Športno plezanje je ena od športnih panog, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela. Tekem je bilo malo, zato primerjav med najboljšimi plezalkami praktično ni bilo. Janja Garnbret je pred začetkom tekem dejala, da ima v tej sezoni le en cilj – olimpijske igre v Tokiu. Dotlej bodo vse tekme le priprava za nastop na največjem tekmovanju, po katerem bo še svetovno prvenstvo, na katerem bo branila naslove v težavnostnem in balvanskem plezanju ter olimpijski kombinaciji.
»Ko se je vse skupaj začelo s prvim valom pandemije, sem pogrešala tekme. Nisem vedela, kaj naj počnem, nenadoma sem bila prosta vseh tekmovalnih obveznosti. Res je bilo čudno. Po drugi strani pa sva z Romanom Krajnikom dobila priložnost za preizkus načrta za letos. Za sabo imam veliko treninga. Na treningih kombiniram vse tri discipline, balvane, težavnost in hitrost. Res pa si zelo prizadevam za hitrost, saj si želim tudi v tej disciplini narediti še en korak naprej,« pravi Janja Garnbret.
Najboljša slovenska športna plezalka trenira šest dni v tednu, po osem do devet ur na dan. Kar dve uri treninga dnevno opravi s fizioterapevtom, s katerim delata posebne vaje za noge, namenjene hitrosti. »Pred tekmo v Meiringenu imam kljub številnim izkušnjam tremo. Imam čuden občutek, ker zdaj dejansko bo tekma, da ni spet vse negotovo,« priznava 22-letna plezalka. Ne skriva, da si v Meiringenu želi zmagati, še bolj pa po daljšem mednarodnem premoru preveriti svojo formo. »Želim tudi videti, kje sem, za kaj si moram še prizadevati, ali je kaj novega v postavljanju balvanov.«
Med pripravami na sezono se je Janja Garnbret z Domnom Škoficem lotila zanimivega projekta – premiernega plezanja na vrh trboveljskega dimnika, s 340 metri najvišjega v Evropi. »To je bila zelo lepa izkušnja, saj sem naredila nekaj novega. Stopila sem iz svoje cone udobja, šla na dimnik, plezala večraztezajno smer, bila sem enajst ur v steni, visela v pasu, v steni rekla, da se tega ne grem nikoli več… Mislim, da je bilo popolno leto za takšne stvari,« pravi zgovorna 22-letnica iz Šmartna pri Slovenj Gradcu.
