Začnemo z osnovnim ogrodjem, ki mora biti močno grajeno, da bo zadržalo celotno težo polnitve in nam ne bo v roku nekaj sezon razpadlo. Lahko je iz lesa, plastike ali celo zidan. Kot svetuje Vanes Husić, Plantellin strokovnjak, se vrtičkarji najpogosteje odločijo za les, kjer lahko uporabijo povsem naravne smrekove deske ali kar opažne plošče. »Les lahko hitro propade ko je izpostavljen vremenu, zato ga je smiselno prebarvati z barvo, odporno proti UV, ki obenem lepo zaščit les,« svetuje strokovnjak agronom.
Višja greda za nižje rastline
Visoka greda lahko stoji direktno na zemlji ali travni ruši, a tako bodo mikroorganizmi imeli dostop do lesa, kar pomeni v kombinaciji z vlago hitrejši propad. Pomagamo si tako, da na primer na tla položimo betonske plošče. »Pomembno je dobro povezati vse kose med sabo, da ne bo prišlo do lomljenja ali pokanja pri polnjenju z materialom,« razloži, hkrati pa tudi svetuje, da je pri večjih gredah zaradi stabilnosti najbolje na sredini povezati obe daljši stranici. Višina je pomembna, saj če znaša okoli 80 cm in na njej raste paradižnik višine dva metra, bomo za obiranje potrebovali lestev. »Višja greda naj bo za nižje rastline, zraven pa postavimo še eno, do višine 50 cm, v kateri bodo kraljevale visoke rastline (paradižnik, kumare na opori, morda celo visoki fižol). Vedno pomislimo, kdo bo na teh gredah vrtnaril, in temu prilagodimo višino in širino.« Če hočemo imeti visoko gredo čim dalj, je dobro ob notranjih stenah namestiti zaščitno plastično folijo. V nasprotnem primeru, pravi Husić, bo v roku nekaj let prišlo do propadanja lesa. »Na dnu pa je kar nujno namestiti mrežo proti voluharju, ki si v toplem in rahlem okolju grede kaj hitro ustvari gnezdo.«
Kako jo napolnimo
Polnjenje grede zahteva kar veliko materiala. Zelo dobra kombinacija je zimska (pomladna) rez sadnega drevja, ker tako dobimo veje, s katerimi napolnimo gredo do največ polovice. Les od rezi uporabimo zato, ker če bi polnili visoko gredo le z zemljo, bi to bilo enostavno zelo drago.
»Nato je na vrsti plast kartona, slame, malo komposta in nato še najbolj pomemben del, vsaj 30 cm zemlje. Ni treba, da je kompost popolnoma predelan, saj bo toplota ob predelavi delovala kot talno gretje za rastline. Uporabimo kakovostno kupljeno šotno zemljo, saj bo v njej koreninski sistem rastline. Zemlje, izkopane iz vrta ali kakšnega travnika ali gozda, raje ne uporabimo, saj so v njej lahko jajčeca ali ličinke škodljivcev, spore bolezni ali samo pleveli,« je povedal sogovornik, ki svetuje, da gnojimo in dognojujemo vedno s peletiranimi organskimi gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Tako ohranimo pridelek ekološki, kar je z visokimi gredami resnično enostavno.
Ideje za zasaditev
Prav tako je smiselno, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Ker imamo na voljo manjšo površino v primerjavi s klasičnim vrtom, je gostota zasaditve večja in rastline s svojo zeleno maso zasenčijo vso zemljo. »Tako zastirka ni potrebna. Bo pa zelo uporaben namakalni sistem. Če je osnovna rastlina paradižnik, naj bodo ob njem bazilika, solata, čebula, redkvica, korenje,« je povedal in svetoval, da imejmo v mislih tudi senčenje višjih rastlin. »Tudi zato v senco vedno sadimo solatnice in špinačnice, medtem ko soncu nastavimo plodovke in zelišča. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče se vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visoki fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam dve rastlini dasta več pridelka kakor cela greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj.«
Ne pozabimo tudi na prazne stranice visoke grede, kamor hitro in enostavno namestimo obešanke, v katerih lahko gojimo denimo sladke jagode.
