Spreminjanje skupine ljudi v sumljive nosilce virusa: Nevarnost z juga
V odzivu slovenske vlade na epidemijo covida-19 je že od začetka veliko pravno spornih elementov. Kot osebo, ki ima po očetu korenine v Črni gori, me posebej žali in boli eden od njih. Gre za nacionalizem oziroma šovinizem, v prvi vrsti usmerjen proti prebivalcem Slovenije (državljanom in tujcem z dovoljenji za stalno ali začasno bivanje), ki so po etničnem izvoru pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, lahko tudi etnično mešanega izvora (pri čemer zaradi specifične teme tega članka izvzemam Hrvaško oziroma prebivalce Hrvaške, ki jih pred pravno diskriminacijo za zdaj nekako varuje članstvo Republike Hrvaške v EU). To skupino bom – brez vsakega slabšalnega podtona – iz ekonomičnosti imenoval kar »južnjaki«. Vanjo spadajo Srbi, Bošnjaki, bosanski Hrvati, Albanci, Makedonci in Črnogorci, ki imajo z matičnimi državami teh narodov pogosto razmeroma močne vezi. Zaradi sorodnikov, s katerimi se obiskujejo. Zaradi lastnine, ki jo imajo tam. Zaradi družinskih grobov. Zaradi spominov, nostalgije – saj ni važno. Znotraj skupine ljudi, o kateri tokrat pišem, so vsekakor lahko velike razlike. Imajo pa nekaj skupnega. Pogosto potujejo – ali vsaj so potovali pred epidemijo – na območje zahodnega Balkana, najsi bo to za konec tedna, za praznike ali med letnim dopustom. In so se brez težav vračali v Slovenijo.
(Foto: Jaka Gasar)
Da je odziv države na epidemijo koronavirusne bolezni delno zaustavil oziroma omejil čezmejne tokove prebivalstva, je sicer normalno in celo nujno. Da se epidemija ...