V Sloveniji so na večini medicinskih področij dostopna vsa najsodobnejša zdravila, tudi za zdravljenje multiple skleroze. »Zato lahko terapijo prikrojimo posamezniku. Poleg tega poskušamo zdraviti z vse močnejšimi zdravili zelo zgodaj, ko je prisotne malo invalidnosti. Sodobne oblike zdravljenja omogočajo daljše življenjsko obdobje brez invalidnosti in hujših zdravstvenih težav. Zdravila v obliki podkožnega injiciranja, ki se lahko dajejo na daljše obdobje, pa omogočajo predvsem razbremenitev zdravstvenega sistema,« je dejal nevrolog izr. prof. dr. Uroš Rot, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Sodobna biološka zdravila po njegovem mnenju v zdravljenje in življenje bolnikov z multiplo sklerozo prinašajo pozitivne učinke, saj je vse več bolnikov, ki lahko polno opravljajo svoje delo, si ustvarijo družino in se ukvarjajo z hobiji. Prihajajo pa nove oblike terapij, ki bodo omogočile še boljšo obravnavo bolnikov, tudi na področju multiple skleroze. Nekatere si bodo bolniki lahko sami dajali kar doma.
Pogoj za vpeljavo samoaplikacije zdravil na vseh področjih, kjer je to po presoji zdravnika mogoče, omogoča predvsem dobra edukacija bolnikov. Pomembno vlogo pri tem ima telemedicina, ki sicer v Sloveniji še ni zaživela v celoti. Najbolj uporabljane metode so telefonski klici in komunikacija po elektronski pošti, za prikaz pravilne aplikacije zdravil pa tudi videokonferenca. Na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor že več kot pet let uporabljajo »MS telefon«. »Bolniki z multiplo sklerozo so to zelo dobro sprejeli, saj tako hitro dobijo odgovore na svoja vprašanja in dileme. Posebno nam je bilo v pomoč v obdobju ukrepov zaradi epidemije, ko so se bolniki bali vstopa v bolnišnico in so si želeli posveta na daljavo,« je dejala dipl. med. sestra Melita Kokol, strokovni vodja zdravstvene nege na oddelku. Na nekaterih področjih pa za nadzor bolnikov uspešno uporabljajo spletne aplikacije.
Za mnoge bolnike, predvsem s kroničnimi boleznimi, so namreč redni obiski v zdravstvenih ustanovah veliko breme. »Bolnikom je treba zdravila približati kolikor se le da, tudi tako, da si jih sami aplicirajo. Kjer to ne gre, jim lahko pomaga Združenje multiple skleroze Slovenije, na primer z omogočanjem prevoza s kombiji Združenja. Prav tako bi lahko bolnike, če gre za enostavno aplikacijo, podprli njihovi osebni asistenti,« je dejal Pavel Kranjc, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije, ki se mu tudi podporni programi za bolnike zdijo dobra rešitev.
Na številnih področjih si bolniki že vrsto let sami aplicirajo zdravila. »Tistih, ki so se dolgo spopadali z boleznijo in so imeli res hude bolečine, ni bilo težko nagovoriti, da so se naučili aplikacije zdravila. Želimo, da so samostojni pri aplikaciji – tudi če so na primer starejši od 80 let, jih spodbujamo, da se sami naučijo aplikacij in so pri tem čim dlje samostojni. Ravno danes sem govoril z bolnico, ki je zajokala od sreče, ko je slišala, da si bo lahko sama dala biološko zdravilo,« je povedal revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana. Presenečajo ga zadržki, ki jih imajo nekateri bolniki zaradi morebitnih neželenih učinkov zdravil, ne da bi se najprej vprašali, kam pelje neustrezno zdravljena bolezen.
Nova biološka zdravila so po mnenju nevrologinje prim. prof. dr. Bojane Žvan s Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana
resnična revolucija v zdravljenju migrene. Tudi na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor opažajo, da si pacienti z migreno predvsem želijo učinkovitih zdravil, zato ne opažajo zapletov niti pri sprejemanju nove oblike aplikacije niti pri učenju, kako si pravilno vbrizgati zdravilo. »Peresniki namreč omogočajo enostavno uporabo, saj vsebujejo že pripravljeno zdravilo, medtem ko injekcijska terapija zahteva nekoliko več spretnosti: zdravilo je potrebno razredčiti, prenesti v brizgo, odzračiti, namestiti iglo in si potem pravilno aplicirati,« je pojasnila Melita Kokol. Sodeč po razvoju, prihodnost bioloških zdravil napovedujejo v farmacevtskih oblikah peresnikov.
Tudi na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik so v pričakovanju epidemioloških ukrepov nekatere bolnike, na primer z urtikarijo, naučili, da si sami aplicirajo zdravilo v obliki peresnika. »Zdravstvena zavarovalnica nam je izrazito dobro prisluhnila, ko smo povedali, kako bi lahko kljub omejitvam bolnike dobro vodili. Arhaične oblike plačevanja zdravstvenega sistema – torej plačilo, če je bolnik prišel sedet v čakalnico – lahko nadomestimo s tem, da smo plačani, če bolnika kontaktiramo in je dobro voden,« je dejal pnevmolog, alergolog in imunolog prof. dr. Mitja Košnik, vodja oddelka za raziskovalno delo na kliniki.