Eden od zamrznjenih konfliktov na posovjetskem območju se spet nevarno segreva. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) že več tednov opažajo kršitve premirja vzdolž razmejitvene črte med separatističnima regijama Doneck in Lugansk (območje Donbasa) ter ozemljem pod nadzorom ukrajinske vojske, za dodatno vznemirjenje Kijeva pa je poskrbelo kopičenje ruskih vojaških sil na meji z Ukrajino. Načelnik generalštaba ukrajinske vojske Ruslan Homčak je dejal, da ima Rusija ob meji z Ukrajino že 28 taktičnih bataljonskih skupin, dodatnih 25 naj bi jih tja poslala v kratkem kot del priprav na vojaško vajo Zahod 2021. Po pričevanjih iz separatistične regije Doneck vojsko na drugi strani pred razmejitveno črto kopiči tudi Ukrajina, zaradi česar se bojijo skorajšnjega napada. Julija lani sklenjena prekinitev spopadov je ogrožena.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zvezo Nato pozval k pospešitvi vključevanja Ukrajine v zavezništvo. Zelenski želi, da bi Nato še letos sprejel akcijski načrt za včlanitev (MAP) Ukrajine. Po oceni obramboslovca dr. Antona Beblerja pa ukrajinsko članstvo v Natu ne bi rešilo vprašanja Donbasa, temveč bi se tamkajšnje razmere še zaostrile.
Nerealna pričakovanja Kijeva
Tako v ZDA kot v Evropi so pozvali k zmanjšanju napetosti. Odzivi na ukrajinsko željo po čimprejšnjem sprejetju akcijskega načrta so zadržani tako v Washingtonu kot Berlinu, ki sicer sodeluje v normandijski četverici (Nemčija, Francija, Rusija in Ukrajina) za rešitev ukrajinskega vprašanja. Rusija na drugi strani s pozivi Franciji in Nemčiji, naj umirita Ukrajino, očitno kaže željo po obnovitvi pogovorov v normandijskem formatu.
»Ukrajina ne izpolnjuje pogojev za vstop v Nato. Med članicami ni soglasja za njeno sprejetje. Že ena sama država lahko članstvo prepreči. Še posebej odločna je Nizozemska, ki je zadržanost izrazila že ob ratifikaciji pridružitvenega sporazuma Ukrajine z Evropsko unijo,« pravi Bebler. Po njegovi oceni bi članstvo Ukrajine v Natu še dodatno zaostrilo odnose Rusije z EU, saj je 21 držav članic Nata tudi članic Unije. »Vsak korak Ukrajine proti članstvu v Natu bi z ruskega zornega kota še podkrepil njihovo odločitev za pripojitev Krima, kjer bi tamkajšnje črnomorsko oporišče Sevastopol lahko postalo baza Nata, kar pa bi bilo za Rusko federacijo popolnoma nesprejemljivo,« pravi Bebler.
Raziskovalka organizacije Mednarodna krizna skupina (ICG) Katharine Quinn Judge je za Dnevnik ocenila, da odobritev akcijskega načrta za članstvo v Natu za Ukrajino ta čas ni realistična. »Morda bi ga dobili, če bi Rusija napadla Ukrajino, pa še takrat je vprašljivo,« meni Quinn-Judgeeva in kot eno izmed ovir omenja reforme na obrambnem področju.
Nato preučuje razmere
Na premike ruskih čet ob mejo z Ukrajino so se v Natu odzvali z besedami, da bodo še naprej podpirali suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. V zavezništvu sicer že od prej preučujejo varnostno situacijo v regiji po več tednov trajajočih premikih ruske vojske in stopnjevanju spopadov na 450 kilometrov dolgi frontni črti med separatističnima regijama in preostalim delom Ukrajine. Kremelj je o premikih vojske dejal, da lahko na svojem ozemlju to počne svobodno kot vsaka država, včeraj pa dodal, da bodo okrepljene enote ob ukrajinski meji obdržali, dokler bo potrebno. Po ocenah New York Timesa je na mejnem območju z Ukrajino ta čas okoli 4000 ruskih vojakov. »Rusija nima namena napasti Ukrajine z redno vojsko. Etnično in politično je zavezana, da ne bo na cedilu pustila tamkajšnjega rusko govorečega prebivalstva. Bo pa nadaljevala humanitarno, finančno in vojaško podporo samooklicanim republikam,« so zapisali.
Predvidljivo dogajanje
Pojavljajo se tudi ocene, da Rusija s kopičenjem sil ob meji pritiska na Zahod po uvedenih sankcijah proti visokim ruskim uradnikom, odvrača pozornost od pešajočega zdravstvenega stanja Alekseja Navalnega in od slabih gospodarskih razmer v državi pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Raziskovalka ICG Katharine Quinn Judge se ne spušča v te špekulacije, temveč ocenjuje, da je bila zaostritev predvidljiva, ker v pogajanjih za rešitev ukrajinskega vprašanja že leto dni ni prišlo do premikov. »Prekinitev spopadov ne more zdržati brez političnega napredka,« pravi in dodaja, da še vedno ni dogovora o tem, kako uresničiti poseben status za območji Donecka in Luganska. »Seveda na obeh straneh obstajajo tudi skrajneži, ki jim koristi odsotnost napredka v pogajanjih. Nekateri na ukrajinski strani si želijo vojaške rešitve, ker zavračajo poseben status za ti dve območji. Nacionalisti na ruski strani pa si ne želijo vrnitve teh območij pod Ukrajino, ker bi to pomenilo ponižanje za Rusijo,« pravi. Povečanje prisotnosti ruske vojske ob meji z Ukrajino po njeni oceni ne predstavlja priprav za obsežnejši vojaški poseg, bolj naj bi Rusija pokušala Ukrajini poslati signal, naj ne poskuša storiti česa nepremišljenega.