Kakšni so vtisi po suverenem napredovanju proti Vipitenu?

Odlično je, da smo hitro opravili nalogo in privarčevali energijo za naslednje preizkušnje. Četrtfinale smo dobro odigrali. Nekaj težav je bilo na gostovanju, a v vsaki seriji se zgodi kakšna tekma, ko malce popusti zbranost. Razpoloženi smo v napadu, največ rezerv pa imamo v obrambi.

Olimpija je izrazito strelska ekipa in dosega največ golov v ligi. Kako to?

Vsak igralec si želi doseči zadetek. Imamo vrhunsko moštvo in veliko igralcev je v svojih karierah igralo na zelo visoki ravni. V našem moštvu na lestvici strelcev alpske lige nihče prav posebej ne izstopa, ampak se goli porazdelijo med različne igralce. To je na dolgi rok zelo spodbudno, saj se s tem krepi ekipni duh in v ospredje prihaja skupno delo.

Kje je največja moč Olimpije?

Ravno v ekipnem duhu. Čeprav se v garderobi razlikujemo po starosti, smo se zelo dobro ujeli in sprejeli drug drugega. Homogenost moštva se v letošnji sezoni odraža na ledu in velika prednost je, da imamo dolgo klop. Potem ko so se v pogon vrnili poškodovani igralci, imamo znova štiri enakovredne napade, kar je v končnici zelo pomembno.

Vam je Olimpija dala vse, kar ste pričakovali pred sezono?

Zagotovo. To je povsem nova Olimpija z drugim vodstvom kot nekoč. Na začetku sezone so mi predstavili vizijo, ki se uresničuje. S svojimi izkušnjami poskušam v čim večji meri pomagati tudi mlajšim hokejistom, ki so šele na začetku poti.

Kako se spopadate z bremenom udarnega favorita za naslov prvaka?

Ko si favorit, se nasprotniki še posebej pripravijo nate. Od začetka sezone nosimo tarčo na hrbtu, kar je zame dodatna motivacija. V karieri sem odigral ogromno tekem v končnici. To je najlepši čas sezone, ko igralci doživimo pravi čar hokejske igre. Zavedamo se, da je treba v izločilnih bojih igrati zelo osredotočeno, saj se hitro zgodi, da se opečeš. Vsako tekmo želimo odigrati na podoben način. Če nasprotnika podcenjuješ, te lahko takoj kaznuje. Ko vodimo z visoko prednostjo, smo posebej pozorni na poškodbe, ki se lahko hitreje zgodijo ob padcu koncentracije.

Kakšna je vloga trenerja Raima Summanena v pripravi na tekme?

Vsak trener ima drugačne motivacijske pristope. Sploh takrat, ko so pred moštvom najpomembnejši izzivi. Opažam, da nas želi čim manj obremenjevati s prihajajočimi tekmami in nasprotniki, s čimer vnaša sproščenost med igralce. Summanen se je kot igralec in trener dokazal v najmočnejših ligah na svetu. V Tivoli je prinesel nov način razmišljanja in nove poglede, ki so bili tudi zame nekaj novega. Svež pristop je zelo pozitiven predvsem za mlade igralce in njihov uspešen razvoj.

S čim vas je prepričal Finec?

Ko je postal naš trener, ni bilo veliko sprememb v taktičnem smislu. Popravil je določene malenkosti. Že ko je igralce na ledu prestavil za nekaj centimetrov, je igra začela dobivati drugačen smisel. Veliko poudarka namenjamo igri na sredini igrišča. Osnove obvlada vsaka hokejska ekipa, tekme pa se odločajo na malenkostih. Na ključnih dvobojih je tenka linija med zmagami in porazi.

Kakšen je pogled v prihodnjo zimo in selitev Olimpije v višjo ligo?

To je zelo dobrodošel korak za razvoj igralcev in celotnega hokeja v Ljubljani. Navijači bodo lahko znova spremljali hokej na vrhunski ravni in bodo željni prihoda v dvorano, ko bo Tivoli znova odprl vrata za obiskovalce. Zelo sem vesel, da se Olimpija vrača v močnejšo ligo, v kateri sem si tudi sam pred več kot desetimi leti utiral športno pot.

Kaj vam je dala avstrijska liga?

Praktično vse. Ko sem prišel iz Kanade, sem še kot najstnik nastopal v ligi EBEL. Takrat je bilo nepredstavljivo, da sem delil garderobo z igralcema, kot sta bila Todd Elik in Frank Banham. Hokejisti, s katerimi sem igral, so mi dali neprecenljive izkušnje. Spoznal sem, kako se je treba obnašati kot profesionalni športnik, kar mi je koristilo pri odhodu v tujino. Ko igraš zunaj svoje države, je večji pritisk in je težje uspeti kot tujec.