Razlog za nastanek obeh vojaških blokov se skriva v tedanjih nepremostljivih ideoloških razlikah in posledično velikem porastu medsebojnega nezaupanja. Takoj po svetovni vojni so imeli Američani zaradi posesti atomskih bomb – dve so avgusta 1945 odvrgli na Hirošimo in Nagasaki – v tej tekmi prednost. Toda že 29. avgusta 1949 je tudi Sovjetska zveza izvedla prvi preizkus atomske bombe in pozneje z izdelavo medcelinskih raket z jedrskimi konicami tehtnico začela nagibati na svojo stran. Preizkušanja atomskega orožja na kopnem in morju so privedla tudi do strahotnega radioaktivnega onesnaženja okolja. Francija je na primer v šestdesetih letih v alžirski Sahari izvedla več preizkusov jedrskega orožja, radioaktivnih ostankov pa nikoli ni počistila za sabo. Rastoče zavedanje o teh negativnih posledicah je privedlo do prvih pogovorov med največjimi silami o »umirjanju konjev«. Leta 1963 so jedrske sile ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija podpisale moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesoljskem prostoru in pod vodo ter se dogovorile, da bodo izvajale samo še podzemne poskuse. Dosti pozneje, po razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta, so prišli na vrsto še razorožitveni dogovori.
Atomska bomba na Bikinih potopila dve bojni ladji, 16 pa je bilo poškodovanih
Po poročilih, ki so dospela iz južnega Pacifika, kjer se je včeraj ob 5. uri popoldne vršil veliki eksperiment z atomsko bombo, je bomba, ki je bila vržena pri Bikinih, potopila dve bojni ladji, 16 ladij pa je bilo več ali manj resno poškodovanih.
To je bil četrti slučaj rabe atomske bombe v zgodovini. Prva atomska bomba je bila vržena v eksperimentu, ki je bil napravljen v puščavi v državi New Mexico. Druga bomba je bila vržena na japonsko mesto Hirošima, tretja pa na japonsko mesto Nagasaki. (…)
Včerajšnji eksperiment, za katerega se je pripravljalo več mesecev, je bil napravljen, da se dožene učinek atomske bombe, ki je iz zraka vržena na bojne ladje. Pri tem eksperimentu se je rabilo 73 ameriških in japonskih bojnih ladij, katere so vsled starosti postale več ali manj neuporabljive. Ladje se je zasidralo sredi Bikinskega otočja, kjer je bila vržena nanje bomba, ki je bila spuščena iz armadnega letala B-25. (…)
Enakopravnost (Cleveland), 1. julija 1946
»Daily Worker« označuje atomski poskus kot agresivno gesto
London, 4. julija. Reuter poroča: Poskus pri otoku Bikini je agresivna grožnja proti ostalemu svetu – piše »Daily Worker«, ki je glasilo Komunistične partije Velike Britanije.
Neposredno pred poskusom je ameriški minister za mornarico Forestal izjavil Komisiji za atomsko energijo, da poskusa ni treba tolmačiti kot agresivno grožnjo ZDA proti ostalemu svetu. »Daily Worker« pa ugotavlja, da je poskus ravno to in pravi: Glavni namen vsega je bil, vsemu svetu demonstrativno pokazati orožje ZDA, ki hočejo iz tega orožja skovati svojo korist.
Ljudska pravica, 5. julija 1946
Proti atomskim eksplozijam
Moskva, 26. marca (Tanjug). Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Iljičev je danes popoldne na sestanku z novinarji govoril o novem sovjetskem predlogu o ustavitvi poskusnih eksplozij atomskih in vodikovih bomb. Kakor je poudaril, Sovjetska zveza tudi zdaj smatra, da bi bilo s tem, da bi sprejeli prejšnji sovjetski predlog o takojšnji ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem, to vprašanje korenito urejeno. Toda če zahodne države tega sovjetskega predloga ne morejo sprejeti, je izjavil Iljičev, potem je sovjetska vlada pripravljena sprejeti sporazum o začasnem prenehanju takšnih poskusov, tako da bi določili rezervni rok. (…)
Ljudska pravica, 27. marca 1957
V 3 tednih 9 razstrelitev
Medtem ko tako obvladuje nasprotna tabora najgloblje nezaupanje, gre tekma v atomskem oboroževanju dalje. Ravno te dni se vodilni krogi v Washingtonu ukvarjajo z vprašanjem, kaj naj pomeni, da so Rusi v novejšem času s toliko naglico pospešili svoje atomske poskuse. V zadnjih 3 tednih je bilo v Sovjetski zvezi nič manj ko 9 jedrnih razstrelitev.
V Ameriki domnevajo, da nameravajo Rusi s temi poskusi izpopolniti čim prej svoje medcelinske izstrelke, ki jih zapadnjaki še nimajo, ter nato s povečanim poudarkom zahtevati, naj se vsa atomska razstreljevanja prepovejo.
Američani pa ne žele, da bi se poskusi ustavili, preden bi tudi oni ne imeli medcelinskih izstrelkov, predvsem pa preden ne izumijo posebnih priprav, s katerimi je mogoče ugotoviti sleherno atomsko razstrelitev na svetu, pa naj se izvrši še tako tajno. Edino to bi dajalo zapadu jamstvo, da Rusi ne bodo skrivaj nadaljevali poskusov. (…)
To so vzroki, zakaj Rusi tako zelo pritiskajo, da bi se načelniki vlad čimprej sestali in lotili razoroževanja, začenši s takojšnjim prenehanjem jedrnih poskusov. Na lepši način bi si Rusi seveda ne mogli zavarovali prednosti, ki so si jih priborili na atomskem in s tem na vojaškem področju. (…)
Novi list, 27. marca 1958
Oborožitev Zahodne Nemčije z atomskim orožjem
V Bonnu je v parlamentu Adenauerjeva vlada napovedala debato o problemu atomske oborožitve Zahodne Nemčije. Za debato je vladalo velikansko zanimanje, tako v Nemčiji sami, kakor v inozemstvu. Razpravo je začel Adenauer, ki je objavil, da bo Zahodna Nemčija dopustila zgraditev raketnih oporišč na svojem ozemlju in se oborožila z atomskim orožjem, če bo NATO smatral, da je to potrebno za obrambo zapadne civilizacije pred komunizmom. (…)
V Vzhodni Nemčiji pa se je z ozirom na debato v Bonnu oglasil komunistični predsednik Grotewohl, ki je zagrozil, da bodo komunisti podvzeli potrebne ukrepe proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije. Ti ukrepi po besedah Grotewohla ne bodo samo protesti. Opazovalci menijo, da bo komunistična Vzhodna Nemčija morda pozvala Moskvo, da jo oboroži z atomskim orožjem.
Svobodna Slovenija, 27. marca 1958
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib